Gekoni poznajo svoj vonj

(21.02.2023) Raziskovalci z Univerze v Bernu so v novi eksperimentalni študiji dokazali, da lahko gekoni z jezikom razlikujejo svoj telesni vonj od vonja drugih vrst živali.

Rezultati kažejo, da imajo gekoni sposobnost socialnega sporazumevanja in so zato bolj inteligentni, kot so mislili doslej.

Samospoznavanje je sposobnost prepoznavanja dražljajev, ki prihajajo od nas samih. Ljudje kot tudi nekatere živali se lahko na primer vizualno prepoznamo v ogledalu.

Vendar se večinoma živali ne zanašajo predvsem na vid. Gekoni ter drugi kuščarji in kače z jezikom zaznavajo kemikalije drugih osebkov, imenovane feromoni.

Gekoni se na primer med plezanjem po steni večkrat ustavijo in iztegujejo jezik.


Na ta način lahko zaznajo morebitne partnerje ali tekmece. Toda ali gekoni poznajo tudi svoj vonj in se lahko prepoznajo po vonju?

V nedavni študiji, objavljeni v reviji Animal Cognition, so raziskovalci z Inštituta za ekologijo in evolucijo Univerze v Bernu ugotavljali, ali lahko tokehi, vrsta gekonov, prepoznajo kemikalije na koži, ki jih proizvajajo sami in ali jih lahko razlikujejo od kemikalij drugih gekonov istega spola.

Poskusi so potrdili, da gekoni to zmorejo.

V poskusih so se gekoni bolj zanimali za kožne kemikalije drugih osebkov kot za svoje. To kaže, da gekoni uporabljajo feromone za socialno komunikacijo.

Vonj gekona in poprove mete na vatiranih paličicah

Med poskusom so raziskovalci gekonom na vatiranih paličicah predstavili različne vonjave. Poleg njihovega lastnega vonja so bili to vonji drugih gekonov ali kontrolni vonji, kot sta voda in poprova meta.

Gekoni so se odzvali z dvema vrstama vedenja: po eni strani so iztegnili jezike v smeri vonja na paličici, po drugi strani pa v smeri okolja v ogradi.

Raziskovalci so to vedenje razumeli kot znak, da gekoni najprej zaznajo vonj na vatiranki in ga nato primerjajo s svojim vonjem na stenah ograde.

"Gekoni so morali s svojim vonjem primerjati pogosteje, ko so naleteli na vonj drugega gekona.

To kaže, da poznajo svoj vonj," pojasnjuje Birgit Szabo, glavna avtorica študije z Oddelka za vedenjsko ekologijo na Inštitutu za ekologijo in evolucijo Univerze v Bernu.

Poleg tega je ekipi v poskusu uspelo dokazati, da gekoni prepoznavajo in uporabljajo tudi vonj svojih iztrebkov, da se razlikujejo od drugih.

Gekoni na primer na svoje iztrebke odlagajo feromone, s katerimi označujejo svoje ozemlje. Tako kot številni sesalci imajo tudi gekoni izločke, s katerimi sporocajo svojo prisotnost.

Bolj družabni in inteligentni, kot so mislili doslej

Rezultati študije kažejo, da se gekoni lahko družabno sporazumevajo s kemikalijami iz kože in iztrebkov ter, da se s temi kemikalijami razlikujejo od drugih gekonov.

"Za kušcarje in plazilce na splošno velja, da so antisocialne prvinske živali. Priznati moramo, da so plazilci bolj družabni in inteligentni, kot se domneva," pravi Birgit Szabo.

"Plazilci in zlasti gekoni so idealni za raziskovanje temeljnih vprašanj o evoluciji družabnosti. Pri gekonih najdemo široko paleto družbenih struktur in habitatov.

To nam omogoča preučevanje medsebojne povezanosti spoznavanja, komunikacije in družbenega življenja znotraj majhne taksonomske skupine - in primerjave z drugimi, bolj oddaljenimi živalskimi skupinami, kot so sesalci in ptice," pravi Eva Ringler, profesorica in vodja oddelka za vedenjsko ekologijo na Univerzi v Bernu.

Publikacija

Szabo, B., Ringler, E. Geckos differentiate self from other using both skin and faecal chemicals: evidence towards self-recognition? Anim Cogn (2023).



Sorodni članki

oči - ZooSofia

Vabilo k anketi o neinvazivnem označevanju eksotičnih ljubljenčkov in mačk

Biometrični čitalec je namenjen identifikaciji živali na podlagi očesne šarenice. Podobno kot uporabljamo pri ljudeh prstne odtise, lahko uporabimo pri živalih očesno šarenico
preberi več

Število želve Astrochelys radiata drastično upada zaradi pretiranega ulova z namenom prodaje; Vir slike: Craig Stanford

Več kot polovico vrst želv ogroža izumrtje

51 mednarodnih strokovnjakov za želve je v lanskem letu naredilo obsežno študijo o globalni ogroženosti teh živali. Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji „Current Biology“
preberi več

Na Bahamih so se od orjaških želv do danes ohranili le še fosilni ostanki, ki so konzervirani v tako imenovanih »modrih luknjah«; Vir slike: Brian Kakuk

Izumrla bahamska orjaška želva – sekvenciran 1000 let star DNK

Mednarodna ekipa strokovnjakov je na Univerzi v Postdamu raziskovala dedne zapise izumrle bahamske orjaške želve Chelonoidis alburyorum. Znanstvenikom je prvič uspelo pridobiti popolno sekvenciran DNK te tropske živali
preberi več

Chelonian Conservation and Biology

Mednarodno trgovanje ogroža vrstno raznolikost želv

Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, so od plazilcev bolj prodajana vrsta po vsem svetu le ptice. Mnogo teh plazilcev, kamor spadajo tudi želve, so odvzete iz svojega naravnega okolja z namenom mednarodne prodaje
preberi več

Zeleni legvan Beissi; Vir slike: Helene Widmann

Klinični primer: Zeleni legvan z močno endoparazitozo

Zeleni legvan Beissi, samec starosti okoli 10 let že dalj časa izgublja telesno težo. Lastniki so najprej spremembe pripisovali fiziološki spolni aktivnosti v spomladanskih mesecih in posledičnem manjšem zauživanju hrane
preberi več

Nežno in čvrsto naenkrat  pajčevina. Rafinirana hierarhija in urejenost različnih vlaken; Vir slike: Markus Anton und Periklis Papadopoulos/Universität Leipzig und Max-Planck-Institut für Polymerforschung Mainz

Nežna a vendar robustna – strokovnjaki odkrivajo nove lastnosti pajčevine

Fiziki iz Nemčije, Grčije, ZDA in Singapurja so eksperimantirali z laserskimi žarki in pridobili popolnoma nova odkritja o lastnostih pajčevin
preberi več

Regional differentiation and extensive hybridization between mitochondrial clades of the Southern Ocean giant sea spider Colossendeis megalonyx

Raznovrstnost morskih pajkov na Antarktiki

Popolna tema in mraz – kljub temu je Antarktika dom za številne živalske vrste. Skrivnosti biotske raznolikosti so odkrivali znanstveniki iz Avstralije, Nemčije in ZDA
preberi več

Odrasel hišni pajek Parasteatoda tepidariorum; Vir slike: Universität Göttingen

Evolucija očesa

Razvoj pajkovega očesa je voden z enakimi geni, kot razvoj pri ostalih živalskih vrstah. V enako skupino spadajo na primer tako človeško oko kot sestavljena očesa insektov
preberi več

Znanost

novice

mednarodno