Svetleči liposomi kot nadomestilo za poskuse na živalih

(12.02.2013) Raziskovalci Tehnične visoke šole v Zürichu (ETH) so patentirali novo metodo, s katero lahko testirajo biološko aktivnost enega najmočnejših strupov, botulinskega nevrotoksina. Če bo postopek prodrl v laboratorije, bi lahko letno z njim rešili pol milijona življenj laboratorijskih mišk.

Botulinski nevrotoksin je eden najmočnejših poznanih strupov. Proizvaja ga bakterija Clostridium botulinum. Toksin inhibira prenos signala iz živčnih končičev do mišic, kar vodi v paralizo in onemogočeno dihanje. Le en mikrogram na kilogram telesne teže je odmerek, ki lahko ubije odraslega človeka.  Botulinski nevrotoksin je razvpit zastrupljevalec živil, ki se lahko na primer pojavlja v nezadostno steriliziranih pločevinkah z zelenjavo.

Botulinski toksin pa ima tudi svoje prednosti. Z njim zdravijo številne kronične bolezni in poškodbe, med drugim živčno pogojene neuravnanosti na telesu kot sta tortikolis in strabizem, migreno ali teniški komolec. Od 90ih let naprej omenjen toksin s pridom uporabljajo tudi v kozmetični industriji pod imenom Botox, ki služi za glajenje obraznih gubic.

Vendar pa je uporaba botulinskega toksina igra z ognjem. Toksin je naravni proizvod in ga ni mogoče proizvajati v konstantnih koncentracijah. Zaradi te lastnosti zahtevajo organi za odobritev uporabe, da se vsaka serija terapevtikov, ki vsebujejo botulinski toksin, pregleda in se ji določi toksičnost s testom za LD50 na miškah. S tem testom se določa pri katerem odmerku umre polovica poskusnih živali. Za takšne rutinske laboratorijske preiskave v farmacevtski industriji vsako leto v Evropi in ZDA pogine več kot pol milijona miši.

Intenzivnejše svetlikanje pomeni višje koncentracije

Nov testni sistem, ki ga je razvil strokovnjak Oliver Weingart v sodelovanju s švicarskim Laboratorijem Spiez, bi lahko sedaj rešil te poskusne živali. Omenjen sistem testiranja je prvi, ki deluje brez uporabe živih živali ali celičnih kultur. Aktivnost živčnega strupa namreč določa s pomočjo umetno izdelanih mešičkov iz lipidne membrane, tako imenovanih liposomov. Tako je raziskovalec v laboratoriju za mikrobiologijo živil izumil drobcene mešičke, obdane z dvojno lipidno membrano, ki so podobni celicam živčnim končičev. 

V membrane so vgrajeni specifični receptorji, na katere se veže botulinski toksin po principu ključa in ključavnice. Zaradi kislosti okolne tekočine se struktura toksina spremeni tako, da se njegov del lahko infiltrira v liposom. V njegovi notranjosti razvije dodatno aktivnost, s katero razgradi poseben protein v notranjosti mešička. Ta po svojem razpadu prične fluorescirati. Jakost fluorescence je linearno odvisna on donkcentracije botulinskega toksina – Bolj kot se liposomi svetlikajo, višja je koncentracija strupa v testiranem terapevtiku.

Ceneje, enostavno in natančneje

Metoda ima očitne prednosti: „Proizvodnja liposomov je poceni, za delo z njimi pa ne potrebujemo posebej šolanega osebja,“ pravi Weingart. Ob tem je meja detekcije botulinskega toksina pri miših okoli 10 pikogramov. Cilj nove metode je, da bi se s pomočjo liposomov lahko dokazovalo tudi količine strupa, manjše od pikograma, torej bilijonino grama.

Merljiva fluorescenca je pri novem postopku dosežena že po eni do treh urah testiranja. Dokončen rezultat je na voljo že po manj kot 24 urah, pri miših pa je potrebno čakati vsaj en do tri dni. „Ugotovili smo, da je ideja izvedljiva,“ pojasnjuje Martin Loessner, profesor za mikrobiologijo živil. Raziskovalci so tako pričeli s standardizacijo testnih rezultatov. Ob tem je potrebno optimizirati tudi liposome, da bodo podajali natančnejše rezultate meritev.

Zaščitena s patentom

V raziskovalnem delu so sodelovali strokovnjaki Medicinske visoke šole v Hannovru, podjetje Miprolab GmbH iz Göttingena ter Laboratorij Spiez, kjer je Weingart pričel s svojim projektom. Sedaj so skupaj patentirali svoj testni sistem ter ga tako zaščitili po vsem svetu. Weingartu v nadaljnjem delu pomaga pridobljena štipendija, pridobljena s strani „3R Research Foundation Switzerland“. Omenjena organizacija se zavzema za izboljšave na področju testiranja na živih živalih po principu 3R (Reduction, Refinement and Replacement), pri čemer jo podpirajo organizacije za zaščito živali in farmacevtska industrija.

Do sedaj so se znanstveniki ukvarjali predvsem s področjem farmacevtske industrije. Martin Loessner in Oliver Weingart pa si prizadevata tudi, da bi se testni sistem lahko prenesel na druga področja. Možnost obstaja, da se podobne testne metode za iskanje nevrotoksinov, razvijejo tudi za pregledovanje pitne vode ali živil.

Sorodni članki

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko; Vir slike: Universität Hohenheim/Angelika Emmerling

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Po ugotovitvah Univerze Hohenheim v Stuttgartu so prenos znanja, spodbujanje povpraševanja in politična podpora le nekateri pristopi k reševanju tako imenovanega “problema teleta”
preberi več

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

Francesca Angiolan; Vir slike: Francesca Angiolani

Gekoni poznajo svoj vonj

Raziskovalci z Univerze v Bernu so v novi eksperimentalni študiji dokazali, da lahko gekoni z jezikom razlikujejo svoj telesni vonj od vonja drugih vrst živali
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

oči - ZooSofia

Vabilo k anketi o neinvazivnem označevanju eksotičnih ljubljenčkov in mačk

Biometrični čitalec je namenjen identifikaciji živali na podlagi očesne šarenice. Podobno kot uporabljamo pri ljudeh prstne odtise, lahko uporabimo pri živalih očesno šarenico
preberi več

Maček Pauli iz Zavetišča za živali na Dunaju

Novosti glede zdravljenja FIP – mačjega infekcioznega peritonitisa

Mednarodna supina strokovnjakov iz Nemčije, Belgije in Švice je z aktualno študijo testirala novo zdravilo proti FIP
preberi več

Laboklin predstavlja novo zanimivo fotografijo

Laboklin predstavlja novo zanimivo fotografijo. Kakšna je vaša diagnoza?

Ljubitelji ugank, ponovno imamo nekaj za vas! Laboklin vam predstavlja novo zanimivo fotografijo posebnega kliničnega primera
preberi več