Zalotili smo jih: netopirji izkoriščajo zvok kopulirajočih muh za pomoč pri iskanju hrane

(24.09.2012) Parjenje ponoči ne vodi zmeraj do naraščaja, vsaj za muhe ne: samec ob tem proizvaja brneč zvok s krili, ki ga lahko zaznajo netopirji. Stefan Greif in kolegi z Max Planck Inštituta za ornitologijo so pojav opazovali v dalj časa trajajoči študiji na divjih resastih netopirjih, ki jim kopulirajoče muhe služijo kot enostaven obrok.

Muhe, ki so le sedele ali hodile po stropu pri netopirjih niso izzvale plenilskega nagona. To je prvi eksperimentalni dokaz, kako je parjenje samo po sebi lahko nevarno.


Natterer's bat (Myotis nattereri)

Parjenje je nevarno opravilo, saj je pozornost za ostale pomembne dogodke v okolici navadno zmanjšana. Zaradi tega je trajanje akta parjenja navadno zelo kratkodrajno.

Že pred približno 100 leti so znanstveniki trdili da so živali v času kopulacije v večji nevarnosti, da jih bodo odkrili in posledično pojedli plenilci. Kljub temu pa je opravljenih presenetljivo malo opazovanj, ki bi to hipotezo potrjevala.

Ti primeri vključujejo študije pri vodnih insektih, kot so postranice (Amphipoda) in vodni drsalci (Gerridae) pa tudi kopenskih insektih, kot so avstralske kobilice, ki so jih preiskovali v nedavni študiji. Ugotovljeno je, da imajo večjo možnost, da jih plenilec poje pogosteje med parjenjem v primerjavi s posameznimi osebki iste vrste.

Ob zmanjšani pozornosti tudi počasneje odreagirajo s poletom ter so navadno bolj opazni za plenilca, kar skupaj povečuje tveganje, da bodo ljubimci s krili postali lahek plen. Stefan Greif in kolegi z Max Planck Inštituta za ornitologijo so sedaj zagotovili eksperimentalni dokaz za ta fenomen.

Opazovali so skupnost hišnih muh in resastih netopirjev v govejem hlevu blizu mesta Marburg v Nemčiji ter analizirali videoposnetke gibanja skoraj 9000 muh.

Ugotovili so, da muhe v nočnem času redko letijo, navadno le sedijo ali hodijo po stropu. Iskanje tako mirnih muh je za netopirje s pomočjo eholokacije je skoraj nemogoče, saj je rahel eho insekta skoraj popolnoma prekrit z močnim odbojem zvoka okolice, kar naredi muhe skoraj „nevidne“.

Tak scenarij se popolnoma spremeni, ko samec muhe najde primerno partnerico za paritev. Posledična kopulacija je pri muhah glasen dogodek, saj samec proizvaja širokopasovne brneče zvoke, ki jih slišijo netopirji.

Okoli pet odstotkov mušjih parov so med kopulacijo napadli netopirji in jih v večini primerov tudi pojedli (v času štiriletnega opazovanja je bilo celo napadenih 26% parov muh med kopulacijo).

Da bi pridobili dokaze, da je dejansko zvok, ki ga muhe proizvajajo med parjenjem tisti, ki jih naredi vidne za netopirja, so raziskovalci pod strop objekta izobesili mrtve in tihe pare muh v pozicijo, v kateri se navadno parijo.

Take pozicije namreč omogočijo večjo odbojno površino za eholokacijo netopirja v primerjavi s posamezno muho. Kljub temu pa jih netopirji niso nikdar napadli.

Šele, ko so znanstveniki predvajali netopirjem posnetek kopulacijskega zvoka muh, so netopirji poskušali napadati zvočnike. V skladu s temu ugotovitvami Stefan Greif povzame rezultate preiskave z enostavnim rekom: „seks ubija“.

Originalni članek:

Björn M. Siemers, Eva Kriner, Ingrid Kaipf, Matthias Simon and Stefan Greif
Bats eavesdrop on the sound of copulating flies.Current Biology, objavljeno na spletu, 23. junija 2012.

Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več