Začita ivalskih vrst zmagovalci in poraenci leta 2013
(22.02.2014) Glede na poročilo organizacije WWF se je leto 2013 slabo zaključilo za leve, slone, nosoroge, brazdaste kite in pingvine.
Najobseneje izumiranje vrst od izginotja dinozavrov se nadaljuje. In človek je njegov povzročitelj, ob vstopu v novo leto svari vodja za začito narave pri WWF, Beate Striebel.
"Ljudje ivijo brez kontakta z naravo. Posledica tega je dramatična, nepretrgoma napredujoča izguba raznolikosti ivalskih vrst."
Posegi v ivljenjsko okolje, čezmeren odlov in klimatske spremembe očitno nakazujejo, kako človetvo nepremiljeno zapravlja naravna bogastva. Tudi divji lov je v letu 2013 močno prizadel ptevilne vrste, med drugimi tudi slone in nosoroge.
Kljub vsemu pa poročilo navaja tudi pozitivne novice. Kot posledica novih naravnih začitenih območij ter nenehnih novih ukrepov za začito vrst in okolja, se je sneni leopard e drugo leto zapored znael na seznamu zmagovalcev.
Bolje pa je potrebno začititi e ogroene vrste morskih psov. Drave podpisnice Washingtonske konvencije (CITES) so sprejele stroje sankcije za mednarodno trgovanje s predstavniki vrste.
Poraenci 2013:
Sloni in nosorogi: od začetka leta 2013 je najmanj 22.000 slonov v Afriki podleglo brezobzirnim kriminalcem, ki so si eleli njihovih oklov. Vse od leta 2013 je stopnja divjega odlova vija od stopnje naravnega razmnoevanja, zaradi česar posameznim populacijam grozi izumrtje.
V Afriki ivi le e okoli 430.000 slonov. Tudi nosoroge je močno prizadelo pobijanje mafije divjih lovcev. Samo v juni Afriki so bile leta 2013 dnevno ubite povprečno tri ivali.
Rogovi potujejvo preteno v Vietnam, kjer sluijo za izkazovanje statusnega simbola vijih slojev, ali se kot prah uporabljajo za potrebe dvomljivih zdravljenj. V vsej Afriki trenutno ivi le e 25.460 predstavnikov nosorogov.
Brazdasti kit: na Islandiji so letos pobili 130 ogroenih brazdastih kitov navkljub dejstvu, da na otoku praktično več ni povpraevanja po mesu kitov, mednarodna trgovina z njim pa je prepovedana. Po dveh letih organizacija WWF ocenjuje take kritve moratorija na kitolov kot "vračanje v temno obdobje".
Pingvini: pobuda za določitev gromozanskega začitenega morskega območja na Antarktiki je leta 2013 na mednarodni konferenci v Avstraliji ponovno padla. Pritisk s strani ribolova, plovbe ladij in klimatskih sprememb na Antarktično Juno morje se bo tako e naprej povečeval.
Antarktika predstavlja najbolj nedotaknjena morska in kopenska območja ter je ivljanjsko okolje petim različnim vrstam pingvinov, med njimi tudi najbolj poznanega Cesarskega pingvina.
Levi: tudi afriki levi so po pričanju Rdečega seznama ogroenih vrst v nevarnosti trend pa e zmeraj upada. Njihova populacija je ocenjena na okoli 23.000 predstavnikov, kar odgovarja 30% padcu v roku zadnjih 20 let!
Trenutno kralj ivali poseljuje le e slabo četrtino svojega prvotnega ivljenjskega prostora. Največjo teavo tukaj predsatvljajo uboji s strani ljudi, lokalnih govedorejcev, katerim levi občasno pobijajo ivino.
Zmagovalci 2013:
Bengalski tiger: dobre novice prihajajo iz Nepala. Celoviti programi na 15 začitenih območjih Nepala in Indije kaejo svojo učinkovitost.
V nacionalnem parku Terai na jugu Nepala se je tevilo prostoivečih tigrov v zadnjih tirih letih povialo za skoraj dve tretjini. Tamkajnja populacija sedaj teje 198 predsatvnikov.
Amurski leopard: tevilke amurskih leopardov v Rusiji so se na podlagi aktualnih podatkov občutno zviale. Trenutno bi se naj po gozdovih v bliini Vladivostoka sprehajalo 50 predstavnikov.
Na Kitajskem kaejo posnetki kamer leopardjo samico z dvema mladičema ter nakazujejo na razmnoevanje ivali tudi na tem območju. Amurski leopardi se uvrčajo med najbolj ogroene sesalske vrste na svetu.
Pri popisu leta 2008 je bilo identificiranih le 30 ivali, e leta 2012 pa se je vrsta uvrčala v skupino zmagovalcev. Takrat so namreč razglasili območje v Rusiji, ki meji na Kitajsko in Severno Korejo za nov nacionalni park.
Evropski bizon: Po naselitvi v nemkem gorovju Rothaar, je evropski bizon po stoletjih ponovno prebivalec tega območja. Trenutno strokovnjaki preverjajo kam in v koliknem obsegu bi dolgoročno lahko ponovno naseljevali nove predstavnike bizona. Veliki divji prevekovalci za dobro poutje namreč potrebujejo velikanska, relativno nefragmentirana gozdna območja.
Morski psi: na CITES mednarodni konferenci za začito vst je bil sprejet sklep za začito petih ogroenih vrst morskega psa. Mnogi predsatvniki iz vsrt morskih psov so nareč ogroeni predvsem s prekomernim lovom, saj visokih tevilk ulovljenih ivali niso sposobni nadomestiti z zadostno reprodukcijo.