WWF državne ocene ilegalne trgovine z izdelki iz nosorogov, tigrov in slonov.
(30.09.2012) Divji lovci pustošijo po Afriki in Aziji. Predvsem sloni, nosorogi in tigri so zaželjeni plen. Ob tem so te živali strogo zaščitete s strani CITES, svetovno priznan washingtonski sporazum za ohranjanje vrst, ki popolnoma prepoveduje komercialno trgovanje z izdelki teh vrst.
Kljub temu so ilegalni posli v razcvetu. Tudi nevedoči turisti se morajo sprijazniti s kaznijo, če želijo domov nesti spominke iz prepovedanih živalskih vrst. WWF je sedaj raziskal, katere države se vključujejo v zatiranje ilegalne preprodaje izdelkon iz slona, nosoroga in tigra.
Ob tem so analizirali 23 držav, ki so kot mesto izdelave, tranzitne in ciljne države najbolj prizadete ter objavil njihov seznam. "Tako se že na prvi pogled vidi, kje zaščita živalskih vrst ostaja le verbalna obljuba. Na ta način povečujemo pritisk za učinkovitejše preprečevanje divjega lova in zatiranje ilegalne preprodaje izdelkov," pojasnjuje Volker Homes, vodja zaščite živali pri nemškem WWF.
Afriški slon
S pomočjo semaforizirane označenosti poročilo jasno prikazuje, katere države preslabo preprečujejo trgovanje s prepovedanimi izdelki in katere se za to praktično ne zmenijo. Dejstvo je: nelegalna trgovina je prisotna v vseh proučevanih državah.
Medtem, ko nekatere države kažejo izjemno voljo do zatiranja pa ga druge ne. Epicenter divjega lova na slone in nosoroge je Afrika. Premamljeni z visokimi dobički se z ilegalnim lovom in preprodajo ukvarjajo osebe, ki so se do sedaj ukvarjale tudi s preprodajo orožja, mamil in belega blaga.
V centralni Afriki se je zaradi nestabilnih razmer v regiji in večje nevarnosti za ljudi nekoliko umiril tudi divji lov na slone. Glede lova na tigre niso zabeležena posebna zvečanja divjega lova, vendar v svetu živi le še okoli 3.200 živali v divjini, zaradi česar je vsaka ulovljena žival kritična izguba.
Na WWF seznamu je v najslabšem položaju z dvema rdečima znakoma za nosoroga in tigra Vietnam. Tam se uporablja nosorogov prašek kot zdravilo pri povišani temperaturi, posledicah pretiranega pitja alkohola in celo za zdravljenje rakavih obolenj. Predvsem vietnamski kupci so kot največji odjemalec povzročili krizno stanje v južni Afriki. V letu 2011 je bilo tam ulovljenih najmanj 448 nosorogov, v tem letu jih je do sedaj življenje izgubilo že 262.
V Afriki na kraju samem, so vietnamci, kot tudi vietnamski diplomanti, lahko zaradi ilegalnega trgovanja aretirani. V samem Vietnamu pa težavo zanemarjajo. Vietnamska carina namreč že od leta 2008 ni prijavila zaplembe izdelka z nosoroga. "Vietnamske oblasti zanemarjajo svojo odgovornost glede krize nosorogov. Zahtevamo, da se dosedanji kazenski zakoniki predelajo in bo oblast končno efektivno pričela z nadzorom, predvsev na svetovnem spletu," pravi Volker Homes.
Kitajska je znan trg za slonovino, nacionalno trgovanje je pri njih pod zelo strogimi pogoji legalno. WWF je ocenil trgovanje s slonovino na Kitajskem z rumeno barvo. Oblasti namreč slabo nadzirajo skladnost s predpisi, zaradi česar velike količine slonovine iz ilegalnih virov najverjetneje znajdejo na legalnem trgu. "Vodstvo bi moralo svoje trge strožje nadzorovati ter poučiti kitajce, živeče v Afriki, da bo izvažanje nelegalnih izdelkov strogo kaznovano in preprečeno," zahteva Volker Homes.
Tudi Tajska je močno aktivna pri trgovanju s slonovino in je glede slonov ocenjena z rdečo barvo na seznamu. Tudi tukaj je namreč ilegalni trg močno infiltriran. "Nacionalna trgovina z domačimi azijskimi sloni je na Tajskem legalna. Zaradi tega preprodajalci državo uporabljajo kot vmesno postajo. V mnogih ekskluzivnejših trgovinah ponujajo izdelke iz slonovine. Izvor pa je velikokrat neznan. Za zatiranje bi pomagala le splošna prepoved trgovanja," pojasnjuje Volker Homes.
Poročilo pa vsebuje tudi pozitivne primere. Indija in Nepal se močno borita proti divjemu lovu. V Nepalu v letu 2011 ni bil ulovljen niti en nosorog. V Gabunu je predsednik odredil zažig zaplenjene slonovine iz celotne države, da jo je tako za zmeraj umaknil iz tržišča in je s temi dejanji odločno nastopil proti divjemu lovu.
V tranzitnih evropskih državah, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Češka, Anglija in Rusija sodelujejo organi pregona s psi, šolanimi za iskanje nelegalnega plena.
Katere izdelke lahko turisti brez skrbi prinesejo s seboj domov je zapisano v WWF seznamu nasvetov za nakup spominkov.
