Vrnitev lisice, volka, rjavega medveda in rosomaha v Evropi

(19.01.2015) Ogrožene vrste se nenehno pojavljajo na naslovnicah raznih publikacij. Navadno so novice zaskrbljujoče narave, prav zaradi tega pa so razveseljive pozitivna sporočila za javnost.

Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v strokovni reviji Science razkriva, da so veliki plenilci, kot so volk, lisica, rjavi medved in rosomah, ponovno našli primeren življenjski prostor zase tudi v gosto poseljeni Evropi.

Kot tekmeci in škodljivci so bili v preteklosti veliki plenilci pogosto preganjani. Njihov življenjski prostor predstavljajo gozdne površine, ki so bile intenzivno izsekane ob tem pa so bili izkoreninjeni in reducirani tudi predstavniki divjih kopitarjev, ki so njihov glavni vir hrane.


V začetku 20. stoletja so bile lisice in drugi plenilci v Evropi močno ogroženi. Le nekaj populacij se je še obdržalo pri življenju na skrajnih severnih, južnih in vzhodnih robovih evropskega prostora ali na za človeka težko dostopnih gorskih področjih. Prisotnost velikih plenilcev je tako postala sinonim za nedotaknjeno divjino.

Mednarodna skupina raziskovalcev je izdelala pregled stanja naseljenosti velikih plenilcev v Evropi

Sedaj se je izkazalo, da so veliki plenilci mnogo bolj prilagodljivi na nove življenjske situacije, kot se je predvidevalo. V zadnjih dveh letih je ekipa 76 znanstvenikov iz 26 držav pod okriljem iniciative IUCN (Large Carnivore Initiative for Europe) zbirala in obdelala podatke o statusu in razširjenosti velikih plenilcev v Evropi. Rezultate je skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Guillaume Chapron iz švedske Univerze za kmetijstvo, objavila v strokovni publikaciji Science.

Uspešna vrnitev velikih plenilcev v Evropo

Tretjina evropske celine, torej okoli 1,5 milijonov kvadratnih kilometrov, je danes ponovno poseljena z vsaj eno od štirih vrst glavnih velikih plenilcev. Na površini 60.000 kvadratnih kilometrov pa je celo bilo mogoče potrditi sobivanje najmanj treh predstavnikov omenjenih vrst.  


Skoraj vse populacije so številčno stabilne ali v porastu. Skupno domuje v Evropi danes ponovno 17.000 medvedov, 12.000 volkov, 9.000 lisic in 1.250 rosomahov, ki so največji predstavniki iz družine kun.

Več gozdov, več divjadi in sodobno razumevanje naravnih zakonov so pogojevali ponovno poseljevanje

„Gozdne površine so se občutno povečale,“ komentira strokovnjakinja za divje živali Petra Kaczensky, „Sočasno so populacije divjih kopitarjev na mnogih področjih večje kot včasih. Prav tako se je naše razumevanje narave nekoliko spremenilo in zaščita velikih plenilcev je nekako postala družbena skrb.

V ta namen so bili sklenjene tudi zakonske podlage na regionalnih, nacionalnih in evropski ravni. Pozitiven razvoj nakazuje, da je tudi brez gromozanskih področij nedotaknjene narave mogoče ohranjanje biološke raznolikosti na obsežnejših področjih.

Celo občutljive vrste divjadi, kot so lisice in podobne vrste, so sposobne uspešnega sobivanja s človekom na vsestransko izkoriščenih kulturnih površinah – če jim to le dopustimo.“

Napadi na domače živali, tekmovanje za plen in strah pred nepoznanim so danes nemalo kje pobudniki za diskusije o prisotnosti lisic in drugih plenilcev. „Kljub poudarjanju ekonomskega vidika, so veliki plenilci pogosto tema, ki poudari socialno vrzel med različnimi interesnimi skupinami.

Zaradi tega je na nekaterih območjih Evrope še zmeraj enako ali celo slabše stanje. Za dosledno zagotavljanje uspešnega sobivanja z velikimi plenilci v Evropi je pomemben stalen dialog z vsemi različnimi interesnimi skupinami in aktivno reševanje sporov med njimi,“ poudari Petra Kaczensky.

Publikacija v izvirniku:

Članek „Recovery of large carnivores in Europe’s modern human-dominated landscapes” je bila objavljena 18. decembra v strokovni reviji Science.


Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več