Sredstva za zaščito rastlin ogrožajo netopirje
(13.09.2012) Netopirji so izjemno ogrožena živalska vrsta, za preživetje katere se bori mnogo ljudi. Celotna živalska skupina je v Evropi zaščitena. 10 od 19 vrst netopirjev se že nahajajo na Rdečem seznamu ogroženih vrst.
Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da evropski ostopki za sprejetje in odobritev sredstev za zaščito rastlin ne vključujejo preverjanja negativnih učinkov na netopirje. Raziskava Univerze Koblenz-Landau je pokazala, da lahko obremenjenost hrane s pesticidi vodi do dolgoročnih učinkov pri netopirjih.
Preden EU odobri prodajo zaščitnega sredstva za rastline na tržišču, je potrebno opraviti zakonsko predpisano oceno tveganja. Na podlagi različnih scenarijev se preveri tveganje za različne organizme – akutne učinke, kot tudi dolgoročna tveganja, kot je na primer vpliv na razmnoževanje.
Zaenkrat se sicer preverja, kakšen vpliv ima novo zaščitno sredstvo na ptice in sesalce, vendar znotraj teh skupin netopirji in stopnja tveganja novega pesticida pri njih, niso vključeni.
Študije že kažejo na dejstvo, da je netopirji na pesticide reagirajo posebej občitljivo. Vzrok, da so ogrožene živali pri oceni tveganja enostavno spregledali celo pri spremembah veljavnih zakonov leta 2009, leži po besedah dr. Carstena Brühla in Petra Stahlschmidta z landauskega Inštituta za okoljske znanosti, v pomanjkanju podatkov.
„Večina študij o netopirjih se opravlja v naravno zaščitenih ali gozdnatih področjih,“ pojasnjuje Stahlschmidt, „do sedaj še ni bilo raziskano, ali so netopirji pri iskanju hrane sploh aktivni na območih gojenja kultur.“
V predhodni raziskavi so lahko znanstveniki na intenzivno kmetijskih območjih dokazali prisotnost 14 različnih vrst netopirjev. Sedaj so landauerski ekotoksikologi pod drobnogled vzeli tudi prehranjevalne navade netopirjev na plantaži sadnega drevja.
Dva tedna po začetku prodaje novega komercialnega sredstva za zaščito rastlin s fenoksikarbom, ki zavira rast insektov, so znanstveniki izmerili kemične ostanke na muhah in veščah. Največje vrednosti insekticida so ostale na žuželkah, ki se nahajajo na povržinah listov, manj obremenjeni pa so bili leteči insekti. Na podlagi teh ugotovitev so, kot je to običajno za postopke ocenjevanja tveganja, na podlagi različnih scenarijev postopoma preračunali nevarnost za netopirje, ki se prehranjujejo na plantaži.
V scenariju z najboljšim izidom, kjer se živali lahko prehranjujejo tudi na drugih, neobremenjenih površinah, so dolgoročni učinki bili pri eni od šestih uporabljenih vrst netopirjev nezanemarljii. V slabših scenarijih pri treh vrstah. Najhuje so bile prizadete vrste, ki se hranijo z insekti in pajki, sedečimi na listih sadnega drevja.
Stahlschmidt predvideva, da je dejanska nevarnost lahko še večja kot v izračunih. Ker za netopirje niso znani podatki o senzitivnosti, so v formulah za preračunavanje tveganja uporabljeni toksikološki podatki hišne miši ter vračunan faktor varnosti 5.
„Netopir pa je zaradi svojih ekoloških lastnosti, kot so dolga življenjska doba in slabša sposobnost razmnoževanja, navadno z le enim mladičem, zelo občutljiv organizem,“ razlaga Stahlschmidt.
Zaradi tega bi lahko razlika v občutljivosti med mišjo in netopirjem bila celo večja od 5. To bi lahko pmenilo, da bi se pojavilo nesprejemljiva stopnja tveganja tudi pri vrstah, ki so jim v prehrani ljubši manj obremenjeni leteči insekti.
Vsekakor se mora kmalu nekaj nujno spremeniti, če želimo uspešno zaščititi ogrožene leteče sesalce. „Odgovorni morajo na tem področju postati akvtivni,“ zaključuje Stahlschmidt, „Trenutna zakonodaja in načrti za odobritev pesticidov se morajo razširiti tudi na netopirje, prav tako so nujne dodatne preiskave za določanje občutljivosti te skupine sesalvec na pesticide,“ nadaljuje znanstvenik.
Študija „Bats at risk? Bat activity and insecticide residue analysis of food items in an apple orchard, Peter Stahlschmidt and Carsten A. Brühl“ je objavljena v mednarodni strokovni reviji „Environmental Toxicology and Chemistry“ ter dosegljiva elektronsko na http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/etc.1834/abstract.
