impanzi, ki zgodaj vstajajo, obirajo najbolje sadee
(17.03.2015) Kako se človeku sorodni impanzi tudi v tejih časih zadostno prehranjujejo, da lahko zagotovijo hranilne snovi za delovanje svojih kompleksnih mogan?
Na zastavljeno vpraanje so poskuali odgovoriti strokovnjaki za evolucijsko antropologijo z Intituta Max-Planck. Vodja projekta Karline Janmaat je s svojo ekipo ugotovila, da impanzi svoja gnezda zgradijo vzdol blinjega drevesa s plodovi za zajtrk v primeru, da proizvaja ta sadee, ki se hitro kvarijo in jih tekom dneva radi jedo tudi druge ivali.
Ob tem so znanstveniki dokazali, da so se impanzi za dobre sadee pripravljeni tudi prej vstajati. Pogosto zapustijo gnezda e v temi, kljub času lova leopardov, da so na lokaciji za dober zajtrk pred vsemi drugimi. Ob tem svoj pohod do drevesa začnejo toliko prej, kolikor dalj od gnezda se nahaja drevo.
Vsi tropski sadei namreč niso enako priljubljeni med ivalmi. Določena sadna drevja so obrana veliko hitreje kot druga ali pa so njihovi sadei zreli in uitni kraji čas.
Na podlagi tega so strokovnjaki za evolucijsko antropologijo proučevali, zakaj si impanzi zagotovijo priljubljene in le kratek čas dosegljive sadee, kot so na primer smokve, medtem ko druge sorte sadja spročeno uivajo čez ves dan.
Za svojo tudijo so 275 dni opazovali pet samic v zahodnoafrikem nacionalnem parku Tai na Slonokočeni obali.
V opazovanem obdobju se pojavljajo le tri slabe donosna sadna obdobja. Ekipa raziskovalcev je dokumentirala, kako so ivali preivljale noči ter kje in kako so pridobivale hrano.
Ob tem so ugotovili, da impanzi svoja gnezda pogosto zapustijo e pred sončnim vzhodom, posebej v primerih, ko si za zajtrk elijo hitro pokvarljivo sadje ter so drevesa z njimi bolj oddaljena od mesta prenočitve.
Vznemirljivo je bilo opazovati matere in njihove otroke, kako so se ob sončnem vzhodu prebijali skozi gozd, previdno in pozorno na poti do smokev za zajtrk.
Pet dni v tednu so svoja gnezda zapustili e pred sončnim vzhodom, ko so vse gozdne ivali e spale, pove Karline Janmaat: vendar je postalo e bolj zanimivo: ko so bile smokve bolj oddaljene od prenočiča, so vstali e hitreje, da so na cilj prispeli pred svojimi tekmeci!
Znanstveniki so ugotovili tudi, da so impanzi svoja gnezda pogosteje zgradili neposredno na poti do ciljnega sadnega drevesa v primeru, da je to obrodilo hitro pokvarljive sadee.
Redno so beleili, kdaj so impanzi zapučali gnezda ter kje so se ta nahajala in podatke obdelali glede na sovpadanje z vrsto sadja in lokacijo drevesa, ki so ga impanzi obiskovali. Opazno je ob tem bilo tudi, da vremenske razmere in lakota impanzov nista igrala odločilne vloge.
Strokovnjaki so ugotovili, da prostoiveči impanzi zajtrk gleda časa, lokacije in vrste sadja načrtujejo zelo fleksibilno, na podlagi različnih informacij, ki jih skupaj pretehtajo. Ko sem sledil impanzom v gozd sem pogosto imel občutek, da vedo veliko več kot jaz, kar mi je vsaj delno potrdila tudi tudija.
Preden si naredijo gnezda za spanje imajo namreč e plan za pot do drevesa, kjer bodo zajtrkovali, pojasnjuje Christophe Boesch, vodja oddelka za primatologijo na intitutu.
Aktualna tudija dokazuje, da človeku podobne opice uporabljajo kognitivne mehanizme za pridobivanje prednosti pred tekmeci predvsem v obdobjih, ko je na razpolago manj kvalitetne hrane.
Neugodne ivljenjske razmere kompenzirajo tako, da so kot prvi na mestih s posebej kvalitetno in energetsko hrano. Podobni mehanizmi so predvidoma igrali vlogo tudi pri človekovih prednikih, ki so morali uivati čim več sezonskih kvalitetnih hranil, kot so zrelo sadje, meso z ivalskih kadavrov ali naplavljenih vodnih ivali.