Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

(16.02.2023) Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja.

University Oxford Rezultati raziskave bi lahko pripomogli svetovnim prizadevanjem za obnovo narave, vse od poseljevanja risov v Združenem kraljestvu do pogozditve izsekanih tropskih gozdov.

Velike zveri imajo kot vrhunski plenilci ključno vlogo v ekosistemih, vendar se je njihovo število v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo. Premestitev velikih zveri lahko pripomore k njihovemu ohranjanju, na primer za ponovno naselitev vrste na območje, kjer je bila iztrebljena, ali za okrepitev obstoječe populacije, da se poveča njena sposobnost preživetja.

Vendar je bilo doslej le malo informacij o tem, kateri dejavniki odločajo o uspešnosti teh (pogosto dragih) prizadevanj.

Študijo je izvedla mednarodna skupina pod vodstvom raziskovalcev z Oddelka za biologijo Univerze v Oxfordu, Raziskovalne enote za ohranjanje prostoživečih živali (WildCRU) ter Šole za geografijo in okolje.

Skupina je analizirala podatke iz skoraj 300 preselitev živali, ki so potekale med letoma 2007 in 2021. Te so potekale v 22 državah na petih celinah in so vključevale 18 različnih vrst zveri, vključno z medvedi, hijenami, velikimi mačkami in divjimi psi.

Ključne ugotovitve:

  • Na splošno sta bili dve tretjini (66 %) premestitev uspešni (če je žival v naravi preživela več kot 6 mesecev).
  • Uspešnost premestitev velikih zveri je od leta 2007 znatno narasla. Pri prostoživečih plenilcih se je uspešnost povišala s 53% pred letom 2007 na 70%, pri živalih, rojenih v ujetništvu pa z 32% izpred leta 2007 na 64%.
  • Med vrstami z najvišjimi stopnjami uspešnosti so bili volkovi grebenarji, pume in oceloti, pri katerih je bila stopnja uspešnosti 100-odstotna. Vrste z najnižjimi stopnjami uspešnosti (približno 50 %) so bili afriški levi, rjave hijene, gepardi, iberski risi in volkovi.
  • Na splošno je uporaba "mehkega sproščanja" povečala možnosti za uspeh za 2,5-krat. To pomeni, da se žival pred popolnim izpustom aklimatizira v novem okolju.
  • Tudi izpustitev mlajših živali (zlasti starih od 1 do 2 let) je povečala stopnjo uspešnosti. Razlog za to je morda v tem, da so mlajše živali bolj prilagodljive na novo okolje in imajo manjšo verjetnost, da so razvile vedenje za iskanje domov.
  • Pri živalih, rojenih v ujetništvu, se je stopnja uspešnosti v primerjavi z živalmi, rojenimi v naravi, zmanjšala za 1,5-krat.
  • Kljub temu je bilo ugotovljeno, da je nekaj več kot tretjina (37 %) preseljenih živali v novem okolju našla partnerja in/ali vzgojila mladiča.


Čeprav je dejstvo, da je večina preseljenih živali preživela, spodbudno, avtorji pravijo, da nizka uspešnost parjenja kaže na stalne izzive, s katerimi se soočajo prizadevanja za ponovno divjino, in predvsem na pomen varovanja že obstoječih habitatov.

Vodilni avtor Seth Thomas (Oddelek za biologijo, Univerza v Oxfordu) je pripomnil: "V zadnjih 15 letih smo postali uspešnejši pri selitvi in ponovni naselitvi velikih zveri. To nam omogoča, da smo optimistični glede prihodnosti obnove poškodovanih ekosistemov po vsem svetu, vendar ne smemo pozabiti, da je vedno pomembneje zaščititi populacije velikih zveri tam, kjer so zdaj, preden jih izgubimo. Čeprav smo postali uspešnejši, je 34 % posameznih premestitev neuspešnih, zato jih ne moremo obravnavati kot nadomestilo za takojšnje naravovarstvene ukrepe za rešitev teh populacij.

V bližnji prihodnosti bo premestitev velikih zveri morda vse bolj potrebna, saj se bodo habitati spremenili zaradi podnebnih sprememb, prav tako bodo spremembe v rabi tal povečale konflikte med ljudmi in živalmi.

Študija "Evaluating the performance of conservation translocations in large carnivores across the world" je objavljena v reviji Biological Conservation.


Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več