Na lovu za imuniteto proti HIV strokovnjaki analizirajo genom zamorske mačke
(25.11.2015) Infekcija z virusom HIV pri človeku brez zdravljenja vodi do pridobitve znakov oslabljene imunosti, ki jo poznamo pod imenom AIDS. Predhodna različica virusa HIV se pojavlja tudi pri afriki vrsti opic, zamorskih mačkah, vendar pri njih ne povzroča tejih obolenj.
Kje imajo opice prednost pred človekom in kaj se lahko glede tega sklepa v medicinskem smislu? Za iskanje odgovora na vpraanje se je zbrala mednarodna skupina strokovnjakov, ki je deifrirala genom etiopske zamorske mačke.
dr. Angela Noll, doc. dr. Jürgen Schmitz in dr. Gennady Churakov (z leve proti desni) so člani ekipe projekta zamorskih mačk.
Od infekcije ivali do globalne nadloge od zgodnjih 80ih let je virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV) zahteval e okoli 39 milijonov človekih ivljenj. Neterapirana okuba z virusom HIV vodi do pridobljene imunske oslabitve, ki jo poznamo pod imenom AIDS. Oboleli pacienti umirajo za običajno nedolnimi infekcijami zaradi svojega oslabljenega imunskega sistema.
Pri večini afrikih opic predhodni virus ne povzroča hujih obolenj. Kakno prednost imajo te ivali pred ljudmi in kakne vzporednice lahko morda iz tega povleče medicina? Za pridobivanje odgovorov na ta vpraanja se je zbrala mednarodna ekipa raziskovalcev, ki je deifrirala genom etiopske zamorske mačke.
e pred 10 leti so znanstveniki lahko dokazali, da se je humani virus HIV razvil iz opičjega virusa. Najverjetneje so se prebivalci Afrike izhodično okuili pred okoli 100 leti z virusom SIV (virus opičje imunske pomanjkljivosti - simian immunodeficiency virus) preko prehranjevanja z inficiranim mesom impanzov.
Opazovanje različnih sevov SIV in izračuni na podlagi mutacijskih stopenj so pokazali: afriki primati so nosilci virusa e okoli 32.000 do 78.000 let. Desettisočletja sta se gostitelj in parazit prilagajala eden drugemu, pojasnjuje član raziskovalne ekipe z Intituta za eksperimentalno patologijo, doc. dr. Schmitz. Posledica uspene ko evolucije je, da okuba z virusom SIV pri večini primatov ne povzroča imunske pomanjkljivosti.
Upanje znanstvenikov je, da bodo z boljim razumevanjem procesov sočasnega razvoja lahko pripomogli pri preprečevanju kodljivih učinkov HIV pri človeku ter tako prispevali k postavitvi temeljev za nove oblike terapij.
Pod vodstvom dr. Wesley Warren iz washingtonskega McDonnell Genome Institute so sekvencirali genetski material vzorčnega organizma, etiopske zamorske mačke (Chlorocebus aethiops sabaeus), ki predstavlja s SIV najpogosteje naravno okueno vrsto in je na povzročitelja tudi popolnoma odporna. Razvozlan genom in in začetne analize so sedaj omogočile nastanek pomembne podlage za bolje razumevanje virusne odpornosti pri primatih.
Ekipa, ki so jo sestavljali strokovnjaki z intitutov za eksperimentalno patologijo, evolucijo in biodiverziteto, je v genskem zapisu zamorskih mačk iskala transpozone, torej odseke DNK, ki lahko spreminjajo svojo pozicijo in tevilo v genomu.
Ugotovili so, da je vsaj 48 odstotkov celotnega genskega materiala sestavljeno iz takih genov. Ker transpozoni posebej pripomorejo k novim kombinacijam genetskih značilnosti, običajno igrajo pomembno vlogo v postopku evolucije zamorske mačke.
Rezultati projekta so bili objavljeni v renomirani spletni publikaciji Genome Research in so prav tako objavljeni v novembrski tiskani verziji.