Mestni divji kunci postavljajo izrazitejše meje s svojimi sosedi

(03.07.2016) Kaj počne sosed? Evropski divji kunci (Oryctolagus cuniculus) to izvedo preko vonjav urina, s katero si zaznamujejo svoje teritorije, kot bi postavljali ograjo.

Uriniranje v okolici lastnih bivališč pa po drugi strani služi izmenjavi informacij znotraj lastne skupine. Skupina strokovnjakov je nedavno ugotovila, da mestni divji kunci uriniranje z namenom razmejitve teritorija uporabljajo pogosteje in tako kažejo na večjo željo in potrebo po razmejitvah s sosedskimi skupinami kuncev.

Kunci med seboj komunicirajo z uporabo vonjav, ki se nahajajo v urinu oziroma blatu. Preko vohljanja po stalnih straniščih izvedo vse o starosti, spolu in socialnem statusu drugega predstavnika.

Vendar pa mestni divji kunci ob tem kažejo popolnoma drugo obnašanje, kot njihovi vrstniki na deželi, je nedavno ugotovila dr. Madlen Ziege s svojo ekipo Inštituta za ekologijo in evolucijo na Univerzi Goethe. Svoje izsledke so znanstveniki objavili v aktualni izdaji spletne revije BMC Ecology.  


Mestni divji kunci pogosteje urinirajo po straniščih na robu teritorija. Tukaj se sočasno razmejijo od svojega soseda in o njem veliko izvedo.

*FOTO: Mestni divji kunci pogosteje urinirajo po straniščih na robu teritorija. Tukaj se sočasno razmejijo od svojega soseda in o njem veliko izvedo.

Divji kunci na poljih prav nasprotno več uporabljajo stranišča v okolici svojih domovanj. Z rastjo urbanega okolja strokovnjaki niso odkrili le več stranišč na teritorialnih mejah, temveč tudi dokaze, da jih kunci uporabljajo pogosteje kot tiste v bližini svojih domov.

Vzdrževanje stranišč z namenom komunikacije s sosedsko socialno skupino, na primer za dosledno zamejitev teritorija, je očitno mestnim divjim kuncem posebej pomembno, so pojasnili raziskovalci.

Razmejevanje v mestnih področjih je posebej pomembno, ker živali živijo v majhnih skupinah po le nekaj predstavnikov in tako interna komunikacija med njimi nima večjega pomena. Na poljskih površinah lahko živijo večje socialne skupine, ki posledično dajejo večji pomen medsebojni komunikaciji med člani.

Publikacija:

Ziege M, Bierbach D, Bischoff S, Brandt A–L, Brix M, Greshake B, Merker S, Wenninger S, Wronski T, Plath M (2016) Importance of latrine communication in European rabbits shifts along a rural–to–urban gradient. BMC Ecology, http://bmcecol.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12898-016-0083-y

Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več