Letna bilanca 2014 WWF o začitenih ivalskih vrstah
(29.01.2015) Za slone, nosoroge, mroe, pritlikave impanze (bonobo) in lipane na podlagi rezultatov WWF leto 2014 ni bilo prav uspeno. Divji lov, izguba ivljenjskega prostora in klimatske spremembe so občutno zavrle omenjene ivalske vrste in posledično celotno bioloko raznolikost po svetu.
Poročilo WWF, imenovano Living Planet Report 2014 kae, da so se tevila spremljanih predstavnikov iz vrst sesalcev, ptic, plazilcev, dvoivk in rib od sedemdesetih let razpolovila. Kljub temu pa obstajajo tudi pozitivne novice: sinji kit in tiger sta le imela koristi zaradi začitenih območij. Tudi predstavnikov zobra je v zahvalo ponovnemu naseljevanju več, nekoč skoraj iztrebljen brkati ser (Gypaetus barbatus) pa ponovno naseljuje Alpe.
Omenjeni primeri poudarjajo, da človek ni sposoben le povzročanja teav, temveč v rokah dri tudi reitve zanje, pojasnjuje Andrea Johanides, predstavnica organizacije WWF.
Poraenci v 2014:
Afriki slon: V preteklih treh desetletjih so se tevilke ivečih predstavnikov afrikih slonov občutno poviale, pri čemer gre zahvala tudi delu organizacije WWF. Trenutno povečan divji lov pa ponovno ogroa omenjene uspehe. Samo od pričetka preteklega leta je najmanj 20.000 slonov bilo rtev brezobzirnih kriminalcev, ki so se odločili ukrasti njihove okle. Divji odlov tako e od leta 2010 zahteva večje tevilo rtev od novorojenih slonov z naravno reprodukcijo ter tako močno ogroa populacije.
Severni beli nosorog: tevilčno stanje pred izumrtjem ogroene vrste severnega belega nosoroga se je ponovno zmanjalo. S smrtjo samca Suni v letu 2014 v Keniji je najverjetneje poginil poslednji reprodukcijsko sposoben samec te podvrste nosoroga na svetu. Tako ostaja na Zemlji le e est predstavnikov severnega belega nosoroga.
Mro: konec septembra 2014 je na Aljaski prilo do nenavadnega pojava, ki je pokazal dramatične učinke podnebnih sprememb na Arktiki: na obali je eden ob drugem lealo 35.000 mroev. Običajno te ivali počivajo na ledenih pločah. Zaradi hitrejega raztapljanja ledenih povrin Arktike v letu 2014 so mroi tako bili prisiljeni ostajanja na celini.
Bonobo: Kot pri drugih vrstah človeku podobnih opic je tudi ivljenjski prostor bonobov (pritlikavih impanzov) zaradi poseka dreves občutno skrčen ter so predstavniki vrste zaradi divjega lova ogroeni. Nacionalni park Salonga v Afriki velja kot zadnje varno pribealiče teh miroljubnih opic.
al pa tudi tukaj vedno bolj pustoijo organizirane tolpe divjih lovcev, ki sluijo na račun nelegalne preprodaje mesa bonobov ali sirot umorjenih starev. Kmalu bo morda dostop do skoraj nedotaknjenega naravnega rezervata e enostavneji. Kongovske oblasti so namreč del povrine nacionalnega parka predale v koncesijo podjetjem za pridobivanje nafte.
Lipan: Zmeraj bolj jih ogroa uničevanje njihovega ivljenjskega prostora. Lipani, ki so znani predvsem po svojem vonju, ki je podoben timijanu, spadajo v druino postrvi. Za drstenje potrebujejo plitva prodiča, ki pa jih je zaradi zmeraj pogostejega utrjevanja bregov rek e teko najti. Prav tako imajo za naravno razmnoevanje grozljive posledice tevilne nove hidroelektrarne, ki povzročajo hitre dvige in padce vodne gladine. Na mnogih področjih so lipani preiveli le na račun umetne naselitve.
Zmagovalci 2014:
Sinji kit: Največja populacija sinjih kitov na juni polobli je delena e bolje začite. Čilske oblasti so namreč pred dravno obalo razglasile začitno območje na povrini 70.000 hektarjev. Več sto sinjih kitov namreč prihaja vsako leto v zaliv Corcovado z namenom vzgajanja mladičev. e od leta 2005 se organizacija WWF trudi za začito območja. Na svetu ivi e okoli 25.000 sinjih kitov, od teh jih le okoli 1.400 naseljuje juno poloblo.
Tiger: Danes ivi e okoli 3.200 tigrov v 13 azijskih dravah, manj od 300 teh na Tajskem. Divji lov, ilegalna preprodaja in uničevanje ivljenjskega prostora predvsem zaradi gradnje obsenih cest in jezov so kralja dungle pripeljali na rob izumrtja. WWF si je zastavila cilj za podvojitev tevila ivih tigrov do leta 2022. Prvi uspehi se kaejo v Nepalu, kjer se je tevilčno stanje povialo za 63%. Prav tako je projekt WWF na tajsko-burmanski meji prinesel vesele novice o naračaju.
Skat vrste manta: V letu 2014 sta bili sprejeti dve mednarodni regulativi CITES konvencije in Bonnske konvencije, ki bi morali pomagati pri izboljanju začite te impozantne vrste rib, ki so ogroene predvsem zaradi velikega povpraevanja po njihovih izdelkih v tradicionalni kitajski medicini. Mante lahko zrastejo do doline 9 metrov. Precej so občutljive tudi na prekomeren ribolov, saj se parijo le vsaki dve leti, ko imajo navadno le enega potomca.
Zober (evropski bizon): Na pobudo WWF in organizacije Rewilding Europe so v lanskem maju naselili 20 evropskih bizonov na romunskih Karpatih. Veliki prevekovalci bi naj v gorovju, ki ga naseljujejo tudi medvedi in volkovi, nali svoj novi dom. Ambiciozen projekt ponovnega naseljevanja bi naj dolgoročno pomagal preivetju vrste, ki je bila iztrebljena za 200 let. Skupno sedaj ivi okoli 3.400 zobrov v prosti naravi.
Bradati ser: Tudi v tem primeru se poročila o uspehu nanaajo na lokalne projekte za ponovno naselitev: v letu 2014 so bili opaeni mladiči bradatega sera v narodnem parku Visoke Ture (Hohetauern) v Salzburgu in na avstrijskem korokem. Trenutno je Avstrija s 24 predstavniki rekorderka v tevilu teh ptic, katerih premer kril lahko dosee tudi do 3 metrov. Tako so se izpolnile elje sodelavcev v projektu, kjer se je vključil tudi WWF, za reitev vrste, ki je e bila iztrebljena.