Kenguruji s plezanjem pričnejo e v maternici
(29.10.2013) Mednarodni raziskovalni skupini strokovnjakov Avstralije in Nemčije je prvič uspelo ultrazvočno spremljati brejost kengurujke. Znanstveniki so odkrili občutne razlike v primerjavi z brejostjo pri placentarnih sesalskih vrstah.
Ultrazvočni posnetki kaejo, da zarodek z izvajanjem plezalnih gibov krepi svoje plezalne miice e v maternici. Potek in zaključke svoje tudije so objavili v strokovni reviji Scientific Reports.
Smisel tudije je bilo pridobivanje razumevanja, kako se kratek čas brejosti vrečarjev razlikuje od časa brejosti placentarnih sesalcev, pravi dr. Barbara Drews iz sodelujočega intituta IZW (Leibniz-Institut für Zoo- und Wildtierforschung). Prvič so strokovnjaki nemkega IZW in avstralskih univerz Melbourne in Sindney s pomočjo visokoločljivostnega ultrazvočnega aparata spremljali dogajanje v maternici breje samice valabija.
Valabiji se rodijo kot fetus ter se dalje razvijajo v kožni vreči svoje matere
Tako so znanstveniki spremljali, kako se je zarodek iz skupka okoli 100 celic v le 26 dneh razvil do sposobnosti za porod. Blastocisto, zelo zgodnji embrionalni razvojni stadij, so lahko s posebnim ultrazvočnim aparatom pričeli spremljati e pri velikosti okoli 1,5 mm.
Presenetljivo je bilo odkritje, da se maternica v času brejosti nenehno premika ter tako zarodek pomika sem ter tja. Tako močne kontrakcije maternične stene se pri placentarnih sesalskih vrstah ne pojavljajo ter so hormonsko celo zavrte, kar omogoči uspeno vgnezdenje v maternici.
Premikanje kengurujevega zarodka bi lahko sluilo tudi za zadostno prehranjevanje z materinimi sekreti, saj do razvoja placente kot posledica pritrditvi zarodka na maternično steno pride ele v zadnji tretjini brejosti. Predvsem zanimivo je bilo odkritje, da se plezalni gibi prvič pojavijo v maternici e tri dni pred porodom, komentira dr. Kathleen Röllig.
Za razliko od odraslih ivali so pri kengurujevem zarodku roke e zelo dobro razvite, zadnje okončine pa se pojavljajo le e v zametkih. Presenetljivo je, da so v tako zgodnjem razvojnem stadiju zarodki e sposobni tako koordiniranih in kompleksnih gibov; pri placentarnih vrstah namreč to ni mogoče.
Tako zgoden trening omogoči mladiču, ki ob porodu tehta komaj 0,4 grame, da samostojno najde in zmore preplezati pot od porodnega kanala do seska v materini vreči. Majhen kenguru se za tem trajno prisesa na sesek ter tako preivi naslednjih 9 mesecev.
Za razliko od placentarnih sesalcev se poglavitni del zarodkovega nadaljnjega razvoja odvija zunaj materinega telesa, v njeni koni vreči, ki je raziskovalcem enostavno dostopna ter je zato ta del razvoja e podrobno raziskan in opisan. V najaktualneji tudiji so sedaj proučili tudi embrionalni del razvoja v maternici.
Ob tem se je izkazalo, da ta del razvoja poteka po strogo določenem časovnem planu. Ta je strokovnjakom omogočil tudi natančno določanje časa poroda pri samicah valabijev. Ultrazvočne raziskave pri valabijih pa predstavljajo e poseben izziv zaradi njihovih posebnih anatomskih značilnosti: kenguruji imajo za razliko od placentarnih predstavnikov namreč tri vagine in dve maternici, zaradi česa ultrazvočna orientacija včasih ni prav enostavna.
Izbrana vrsta valabija, Tamarjev kenguru (Macropus eugenii), je majhen predstavnik izmed več kot 50 vrst kengurujev s povprečno telesno teo med 3 in 4 kg, torej primerljive velikosti kot poljski zajci.
Dognanja, ki so izid raziskav o posebnostih embrionalnega razvoja pri Tamarjevem kenguruju se lahko prenesejo kot primer za vse vrečarje. Za razliko od placentarnih ivalskih vrst imajo vsi vrečarji izjemno kratke čase brejosti, med najmanj 10 in največ 38 dni, nato pa rodijo mladiče, ki se morajo kategorizirati e kot zarodek, torej e niso popolnoma razviti.
Zakaj in kako so se v teku evolucije uveljavile tako različne, pa vendar enako uspene reprodukcijske strategije, so e zmeraj odprta vpraanja in nudijo mnoge monosti za prihodnje raziskave.
Izvirna publikacija: Drews B, Roellig K, Menzies BR, Shaw G, Buentjen I, Herbert CA, Hildebrandt TB, Renfree MB (2013): Ultrasonography of wallaby prenatal development shows that the climb to the pouch begins in utero. Scientific Reports 3:1458. doi: 10.1038/srep01458