Kenguruji s plezanjem pričnejo že v maternici

(29.10.2013) Mednarodni raziskovalni skupini strokovnjakov Avstralije in Nemčije je prvič uspelo ultrazvočno spremljati brejost kengurujke. Znanstveniki so odkrili občutne razlike v primerjavi z brejostjo pri placentarnih sesalskih vrstah.

Ultrazvočni posnetki kažejo, da zarodek z izvajanjem plezalnih gibov krepi svoje plezalne mišice že v maternici. Potek in zaključke svoje študije so objavili v strokovni reviji „Scientific Reports“.

„Smisel študije je bilo pridobivanje razumevanja, kako se kratek čas brejosti vrečarjev razlikuje od časa brejosti placentarnih sesalcev,“ pravi dr. Barbara Drews iz sodelujočega inštituta IZW (Leibniz-Institut für Zoo- und Wildtierforschung). Prvič so strokovnjaki nemškega IZW in avstralskih univerz Melbourne in Sindney s pomočjo visokoločljivostnega ultrazvočnega aparata spremljali dogajanje v maternici breje samice valabija. 


Valabiji se rodijo kot fetus ter se dalje razvijajo v kožni vreči svoje matere

Tako so znanstveniki spremljali, kako se je zarodek iz skupka okoli 100 celic v le 26 dneh razvil do sposobnosti za porod. Blastocisto, zelo zgodnji embrionalni razvojni stadij, so lahko s posebnim ultrazvočnim aparatom pričeli spremljati že pri velikosti okoli 1,5 mm.

Presenetljivo je bilo odkritje, da se maternica v času brejosti nenehno premika ter tako zarodek pomika sem ter tja. Tako močne kontrakcije maternične stene se pri placentarnih sesalskih vrstah ne pojavljajo ter so hormonsko celo zavrte, kar omogoči uspešno vgnezdenje v maternici.

Premikanje kengurujevega zarodka bi lahko služilo tudi za zadostno prehranjevanje z materinimi sekreti, saj do razvoja placente kot posledica pritrditvi zarodka na maternično steno pride šele v zadnji tretjini brejosti. „Predvsem zanimivo je bilo odkritje, da se plezalni gibi prvič pojavijo v maternici že tri dni pred porodom,“ komentira dr. Kathleen Röllig.

Za razliko od odraslih živali so pri kengurujevem zarodku roke že zelo dobro razvite, zadnje okončine pa se pojavljajo le še v zametkih. Presenetljivo je, da so v tako zgodnjem razvojnem stadiju zarodki že sposobni tako koordiniranih in kompleksnih gibov; pri placentarnih vrstah namreč to ni mogoče.

Tako zgoden trening omogoči mladiču, ki ob porodu tehta komaj 0,4 grame, da samostojno najde in zmore preplezati pot od porodnega kanala do seska v materini vreči. Majhen kenguru se za tem trajno prisesa na sesek ter tako preživi naslednjih 9 mesecev.

Za razliko od placentarnih sesalcev se poglavitni del zarodkovega nadaljnjega razvoja odvija zunaj materinega telesa, v njeni kožni vreči, ki je raziskovalcem enostavno dostopna ter je zato ta del razvoja že podrobno raziskan in opisan. V najaktualnejši študiji so sedaj proučili tudi embrionalni del razvoja v maternici.

Ob tem se je izkazalo, da ta del razvoja poteka po strogo določenem časovnem planu. Ta je strokovnjakom omogočil tudi natančno določanje časa poroda pri samicah valabijev. Ultrazvočne raziskave pri valabijih pa predstavljajo še poseben izziv zaradi njihovih posebnih anatomskih značilnosti: kenguruji imajo za razliko od placentarnih predstavnikov namreč tri vagine in dve maternici, zaradi česa ultrazvočna orientacija včasih ni prav enostavna.

Izbrana vrsta valabija, Tamarjev kenguru (Macropus eugenii), je majhen predstavnik izmed več kot 50 vrst kengurujev s povprečno telesno težo med 3 in 4 kg, torej primerljive velikosti kot poljski zajci.

Dognanja, ki so izid raziskav  o posebnostih embrionalnega razvoja pri Tamarjevem kenguruju se lahko prenesejo kot primer za vse vrečarje. Za razliko od placentarnih živalskih vrst imajo vsi vrečarji izjemno kratke čase brejosti, med najmanj 10 in največ 38 dni, nato pa rodijo mladiče, ki se morajo kategorizirati še kot zarodek, torej še niso popolnoma razviti.

Zakaj in kako so se v teku evolucije uveljavile tako različne, pa vendar enako uspešne reprodukcijske strategije, so še zmeraj odprta vprašanja in nudijo mnoge možnosti za prihodnje raziskave.

Izvirna publikacija: Drews B, Roellig K, Menzies BR, Shaw G, Buentjen I, Herbert CA, Hildebrandt TB, Renfree MB (2013): Ultrasonography of wallaby prenatal development shows that the climb to the pouch begins in utero. Scientific Reports 3:1458. doi: 10.1038/srep01458

Sorodni članki

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več

WWF

Toplotne kamere v boju proti krivolovcem

S pomočjo toplotnih kamer in posebnega računalniškega programa je lahko organizacija WWF v Vzhodni Afriki zadnje mesece izsledila številne primere krivolovstva
preberi več

Celotna skupnost cesarskih pingvinov je sestavljena iz ene populacije, ki se razširja po celotnem polu; Vir slike: Fabien Petit

Zakaj pingvini prehodijo velike razdalje

Na obali Antarktike nobena kolonija pingvinov ne živi izolirano. Cesarski pingvini se nenehno gibajo po kontinentu in se medsebojno parijo
preberi več

Znanost

novice

mednarodno