Invazivne vrste se pospeeno razirjajo po vsem svetu
(10.03.2017) tevila invazivnih vrst se nenehno zviujejo, ob tem pa nič ne kae na izboljanje stanja.
Mednarodna ekipa raziskovalcev je ugotovila, da se tevilo novo ugotovljenih invazivnih vrst v preteklih desetletjih neustavljivo povečuje. Trenutno se dnevno po vsem svetu odkrije 1,5 novih neavtohtonih vrst za določena področja.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji Nature Communications.
Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico
Sicer je e dalj časa znano dejstvo, da se tevilo ivali, ki so zaradi človekega vpliva naseljene na nova območja, v zadnjih desetletjih povečuje. Kljub temu pa je bilo nejasno, ali smo e dosegli vrh ledene gore.
Ekolog in soavtor tudije, Franz Essl, ima odgovor: Pri vseh skupinah organizmov na vseh kontinentih se tevilo invazivnih vrst v zadnjih 200 letih zviuje. V mnogih primerih je stopnja vnosa trenutno najvija. Razen pri skupinah sesalcev in rib nismo prili do nikakrnih ugotovitev, ki bi kazale na upadanje trenda. Posledično bomo v prihodnje morali računati na povečanje invazije.
Rezutlate je zbrala mednarodna ekipa 45 strokovnjakov. Vzpostavili so podatkovno bazo z datumi prvih opaanj vrst na določeni regiji izven njenega domačega območja. Baza vsebuje nad 45.000 taknih ugotovitev o več kot 16.000 različnih vrstah in s tem tvori osnovo za analiziranje časovnega irjenja invazivnih vrst v preteklih desetletjih.
Strokovnjaki so dokazali, da je 37 odstotkov prvih opaanj bilo zabeleenih v zadnjih desetletjih (1970 2014). Največ novih invazivnih vrst, določenih v posameznem letu dni, je bilo 585, kar odgovarja več kot 1,5 invazivne vrste, dnevno ugotovljene po svetu.
Avtorji ob tem pojasnjujejo, da prva opaanja neavtohtonih vrst v mnogih primerih niso natančno poznana, zaradi česar konkretna tevilka ne odraa dejanskega stanja bioinvazije. Ugotovljeni trendi občutno variirajo med različnimi skupinami organizmov, kar lahko pogosto pripisujemo človekovemu delovanju. Dokazan je namreč bil močan porast prvih odkritij rastlin v 19. stoletju, kar je najverjetneje povezano s stopnjevanjem hortikulture. Mnogi drugi organizmi, kot so uelke, koljke ali alge, kaejo visok porast po letu 1950, kar sovpada s povečevanjem mednarodnega trgovanja.
Neverjetno večanje tevila invazivnih vrst pa prinaa obsene posledice, ker te zatirajo avtohtone vrste in jim zmanjujejo in spreminjajo naravni ivljenjski prostor. Sočasno postopoma prihaja do globalne homogenizacije flore in faune, saj si bioloke skupnosti po vem svetu postajajo zmeraj podobneje in tako se izgubljajo regionalne razlike.
Na svetovni ravni obstaja veliko zakonov in sporazumov, katerih namen je zaustavljanje irjenja invazivnih vrst. Nedavna tudija kae, da prizadevanja za zaustavitev nadaljnega irjenja novih vrst niso bila dovolj učinkovita, da bi ostala v koraku z globalizacijo. Tako je nujno potrebno vzpostavljanje učinkovitejih ukrepov za izvajanje preprečevanja na vseh ravneh.
Publikacija
H. Seebens, T. M. Blackburn, E. Dyer, P. Genovesi, P. E. Hulme, J. M. Jeschke, S. Pagad, P. Pyek, M. Winter, M. Arianoutsou, S. Bacher, B. Blasius, G. Brundu, C. Capinha, L. Celesti-Grapow, W. Dawson, S. Dullinger, N. Fuentes, H. Jäger, J. Kartesz, M. Kenis, H. Kreft, I. Kühn, B. Lenzner, A. Liebhold, A. Mosena, D. Moser, M. Nishino, D. Pearman, J. Pergl, W. Rabitsch, J. Rojas-Sandoval, A. Roques, S. Rorke, S. Rossinelli, H. E. Roy, R. Scalera, S. Schindler, K. tajerová, B. Tokarska-Guzik, M. van Kleunen, K. Walker, P. Weigelt, T. Yamanaka, F. Essl, "No saturation in the accumulation of alien species worldwide", Nature CommunicationsDoi 10.1038/ncomms14435