Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

(10.03.2017) Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja.

Mednarodna ekipa raziskovalcev je ugotovila, da se število novo ugotovljenih invazivnih vrst v preteklih desetletjih neustavljivo povečuje. Trenutno se dnevno po vsem svetu odkrije 1,5 novih neavtohtonih vrst za določena področja.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Nature Communications.


Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico

Sicer je že dalj časa znano dejstvo, da se število živali, ki so zaradi človeškega vpliva naseljene na nova območja, v zadnjih desetletjih povečuje. Kljub temu pa je bilo nejasno, ali smo že dosegli vrh ledene gore.

Ekolog in soavtor študije, Franz Essl, ima odgovor: „Pri vseh skupinah organizmov na vseh kontinentih se število invazivnih vrst v zadnjih 200 letih zvišuje. V mnogih primerih je stopnja vnosa trenutno najvišja. Razen pri skupinah sesalcev in rib nismo prišli do nikakršnih ugotovitev, ki bi kazale na upadanje trenda. Posledično bomo v prihodnje morali računati na povečanje invazije.“

Rezutlate je zbrala mednarodna ekipa 45 strokovnjakov. Vzpostavili so podatkovno bazo z datumi prvih opažanj vrst na določeni regiji izven njenega domačega območja. Baza vsebuje nad 45.000 takšnih ugotovitev o več kot 16.000 različnih vrstah in s tem tvori osnovo za analiziranje časovnega širjenja invazivnih vrst v preteklih desetletjih.  

Strokovnjaki so dokazali, da je 37 odstotkov prvih opažanj bilo zabeleženih v zadnjih desetletjih (1970 – 2014). Največ novih invazivnih vrst, določenih v posameznem letu dni, je bilo 585, kar odgovarja več kot 1,5 invazivne vrste, dnevno ugotovljene po svetu.

Avtorji ob tem pojasnjujejo, da prva opažanja neavtohtonih vrst v mnogih primerih niso natančno poznana, zaradi česar konkretna številka ne odraža dejanskega stanja bioinvazije. Ugotovljeni trendi občutno variirajo med različnimi skupinami organizmov, kar lahko pogosto pripisujemo človekovemu delovanju. Dokazan je namreč bil močan porast prvih odkritij rastlin v 19. stoletju, kar je najverjetneje povezano s stopnjevanjem hortikulture. Mnogi drugi organizmi, kot so žuželke, školjke ali alge, kažejo visok porast po letu 1950, kar sovpada s povečevanjem mednarodnega trgovanja.

Neverjetno večanje števila invazivnih vrst pa prinaša obsežne posledice, ker te zatirajo avtohtone vrste in jim zmanjšujejo in spreminjajo naravni življenjski prostor. Sočasno postopoma prihaja do globalne homogenizacije flore in faune, saj si biološke skupnosti po vem svetu postajajo zmeraj podobnejše in tako se izgubljajo regionalne razlike.

Na svetovni ravni obstaja veliko zakonov in sporazumov, katerih namen je zaustavljanje širjenja invazivnih vrst. Nedavna študija kaže, da prizadevanja za zaustavitev nadaljnega širjenja novih vrst niso bila dovolj učinkovita, da bi ostala v koraku z globalizacijo. Tako je nujno potrebno vzpostavljanje učinkovitejših ukrepov za izvajanje preprečevanja na vseh ravneh.

Publikacija

H. Seebens, T. M. Blackburn, E. Dyer, P. Genovesi, P. E. Hulme, J. M. Jeschke, S. Pagad, P. Pyšek, M. Winter, M. Arianoutsou, S. Bacher, B. Blasius, G. Brundu, C. Capinha, L. Celesti-Grapow, W. Dawson, S. Dullinger, N. Fuentes, H. Jäger, J. Kartesz, M. Kenis, H. Kreft, I. Kühn, B. Lenzner, A. Liebhold, A. Mosena, D. Moser, M. Nishino, D. Pearman, J. Pergl, W. Rabitsch, J. Rojas-Sandoval, A. Roques, S. Rorke, S. Rossinelli, H. E. Roy, R. Scalera, S. Schindler, K. Štajerová, B. Tokarska-Guzik, M. van Kleunen, K. Walker, P. Weigelt, T. Yamanaka, F. Essl, "No saturation in the accumulation of alien species worldwide", Nature Communications
Doi 10.1038/ncomms14435

Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več