Drevesne abice se selijo na jug in bodo do leta 2050 zapustile svoj habitat
(06.04.2016) Klimatske spremembe resno ogroajo raznolikost rastlinske in ivalske populacije na zemlji. Vpliv imajo na temperature in padavine, s čimer prisilijo ivalske vrste da spreminjajo svoje navade glede ivljenja in razmnoevanja.
abe, ki za svojo reprodukcijo potrebujejo vlano ali mokro okolje, so na omenjene spremembe e posebej občutljive, V primeru, da se določena vrsta ni sposobna prilagajati novim razmeram morda ne bo preivela.
tudije za predvidevanje sprememb ivljenjskega okolja delujejo z namenom konzervacije posebnih lokacij, za katere predvidevajo, da bodo postale dom za določene vrste v prihodnosti in jih je potrebno začititi e danes.
Večina raziskav, ki so poskuale predvideti učinek klimatskih sprememb na rastline in ivali june Amerike, je pripeljala do zaključka, da bodo ivljenjski prostori najverjetneje postali manji ter se bodo pomaknili proti jugu in jugovzhodu. tudija v nedavni izdaji revije Herpetologica predvideva potencialne učinke klimatskih sprememb na tiri vrste drevesnih ab, ki naseljujejo juno Ameriko.
Osnovni cilj raziskave je bilo določanje primernih ivljenjskih prostorov za vsako vrsto teh ab in predvideti, katere regije in kako bodo spremenjene ali izgubljene zaradi sprememb v podnebju.
tiri vrste drevesnih ab, vključene v raziskavo naseljujejo različne ivljenjske prostore, od ekvatorialnega Amazonskega gozda do junih pampakih travnatih območij. Z namenom ocenitve potencialnih razsenosti selitvenih sprememb so avtorji članka uporabili est metod za prikaz različnih ekolokih ni in scenarijev klimatskih sprememb za leto 2050.
Rezultati so pokazali, da so habitati, primerni za tiri preiskovane ivalske vrste, v letu 2050 dramatično zmanjani kot dananji. Podrobneje, v 35 letih, bodo drevesne abe morda naseljevale območja, ki bodo 14-52% manja, kot so dananja.
Dodatno so ugotovili, da bodo podnebne spremembe najverjetneje povzročile krčenje primernih območij prej, kot le njihovo zamikanje. To bi za drevesne abe pomenilo omejen prostor za poseljevanje.
Tudi trenutno poseljena okolja bodo po pričakovanjih manja. Strokovnjaki menijo, da bodo do leta 2050 tiri vrste drevesnih ab izginile iz niinskih plantanih območij in bodo naseljevale skoraj ekskluzivno le e povrine brazilskega Atlantskega gozda.
Avtorji so na to zapisali: Predvideno izginevanje tirih najpomembnejih drevesnih ab kot posledica klimatskih sprememb je prav tako zaskrbljujoče zaradi posledičnih usod drugih biolokih skupin, ki ivijo na plantanih niinah.
V raziskavi so zaključili, da se bo geografska razirjenost vseh tirih vrst zmanjala in primarno pomaknila juneje. Kljub znatni izgubi primernih podnebnih območij za te abe pa je njihova prednost v izjemni sposobnosti prilagajanja različnim ivljenjskim razmeram.
Celo v najtemnejem scenariju posledic globalnega segrevanja, se za preiskovane vrste drevesnih ab predvideva, da bodo poseljevale ira območja kot manj prilagodljive ivalske vrste.
Članek v celoti najdete na: Potential Climate-Driven Impacts on the Distribution of Generalist Tree Frogs in South America, Herpetologica, Vol. 72, No. 1, 2016.