Drevesne žabice se selijo na jug in bodo do leta 2050 zapustile svoj habitat

(06.04.2016) Klimatske spremembe resno ogrožajo raznolikost rastlinske in živalske populacije na zemlji. Vpliv imajo na temperature in padavine, s čimer prisilijo živalske vrste da spreminjajo svoje navade glede življenja in razmnoževanja.

Žabe, ki za svojo reprodukcijo potrebujejo vlažno ali mokro okolje, so na omenjene spremembe še posebej občutljive, V primeru, da se določena vrsta ni sposobna prilagajati novim razmeram morda ne bo preživela.

Herpetologica Študije za predvidevanje sprememb življenjskega okolja delujejo z namenom konzervacije posebnih lokacij, za katere predvidevajo, da bodo postale dom za določene vrste v prihodnosti in jih je potrebno zaščititi že danes.

Večina raziskav, ki so poskušale predvideti učinek klimatskih sprememb na rastline in živali južne Amerike, je pripeljala do zaključka, da bodo življenjski prostori najverjetneje postali manjši ter se bodo pomaknili proti jugu in jugovzhodu. Študija v nedavni izdaji revije Herpetologica predvideva potencialne učinke klimatskih sprememb na štiri vrste drevesnih žab, ki naseljujejo južno Ameriko.

Osnovni cilj raziskave je bilo določanje primernih življenjskih prostorov za vsako vrsto teh žab in predvideti, katere regije in kako bodo spremenjene ali izgubljene zaradi sprememb v podnebju.

Štiri vrste drevesnih žab, vključene v raziskavo naseljujejo različne življenjske prostore, od ekvatorialnega Amazonskega gozda do južnih pampaških travnatih območij. Z namenom ocenitve potencialnih razsežnosti selitvenih sprememb so avtorji članka uporabili šest metod za prikaz različnih ekoloških niš in scenarijev klimatskih sprememb za leto 2050.

Rezultati so pokazali, da so habitati, primerni za štiri preiskovane živalske vrste, v letu 2050 dramatično zmanjšani kot današnji. Podrobneje, v 35 letih, bodo drevesne žabe morda naseljevale območja, ki bodo 14-52% manjša, kot so današnja.

Dodatno so ugotovili, da bodo podnebne spremembe najverjetneje povzročile krčenje primernih območij prej, kot le njihovo zamikanje. To bi za drevesne žabe pomenilo omejen prostor za poseljevanje.

Tudi trenutno poseljena okolja bodo po pričakovanjih manjša. Strokovnjaki menijo, da bodo do leta 2050 štiri vrste drevesnih žab izginile iz nižinskih plantažnih območij in bodo naseljevale skoraj ekskluzivno le še površine brazilskega Atlantskega gozda.

Avtorji so na to zapisali: „Predvideno izginevanje štirih najpomembnejših drevesnih žab kot posledica klimatskih sprememb je prav tako zaskrbljujoče zaradi posledičnih usod drugih bioloških skupin, ki živijo na plantažnih nižinah.“

V raziskavi so zaključili, da se bo geografska razširjenost vseh štirih vrst zmanjšala in primarno pomaknila južneje. Kljub znatni izgubi primernih podnebnih območij za te žabe pa je njihova prednost v izjemni sposobnosti prilagajanja različnim življenjskim razmeram.

Celo v najtemnejšem scenariju posledic globalnega segrevanja, se za preiskovane vrste drevesnih žab predvideva, da bodo poseljevale širša območja kot manj prilagodljive živalske vrste.

Članek v celoti najdete na: “Potential Climate-Driven Impacts on the Distribution of Generalist Tree Frogs in South America,” Herpetologica, Vol. 72, No. 1, 2016.

Sorodni članki

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več

WWF

Toplotne kamere v boju proti krivolovcem

S pomočjo toplotnih kamer in posebnega računalniškega programa je lahko organizacija WWF v Vzhodni Afriki zadnje mesece izsledila številne primere krivolovstva
preberi več

Celotna skupnost cesarskih pingvinov je sestavljena iz ene populacije, ki se razširja po celotnem polu; Vir slike: Fabien Petit

Zakaj pingvini prehodijo velike razdalje

Na obali Antarktike nobena kolonija pingvinov ne živi izolirano. Cesarski pingvini se nenehno gibajo po kontinentu in se medsebojno parijo
preberi več

Znanost

novice

mednarodno