Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU
(01.02.2017) Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje.
Svet EFSA za biološke dejavnike tveganja je določil aktivnosti in ukrepe za nadzor, s katerimi bi se preprečila vnos in širitev bolezni znotraj EU. Strokovnjaki trenutno tudi ocenjujejo nova spoznanja glede možnosti za varnost javnega zdravja.
Kaj je CWD?
CWD je hitro nalezljiva in smrtonosna bolezen živali in spada v skupino bolezni, ki jih označujemo kot transmisivna spongiformna encefalopatija (TSE). V izhodišču se je predvidevalo, da je bolezen omejena na jelenjad v Severni Ameriki in Južni Koreji, vendar je bila v aprilu in maju 2016 dokazana tudi pri predstavniku divjih jelenov in divjih losov na Norveškem. To je bil prvi primer, ko so strokovnjaki dokazali prisotnost bolezni v Evropi pri prostoživečih živalih.
Dodatne ugotovitve: nevarnosti za javno zdravje in ukrepi
Strokovnjaki EFSA opozarjajo, da bi se lahko meso okuženih živali na področjih, kjer je bil dokazan pojav bolezni, pojavilo tudi kot hrana za ljudi.
Kljub temu pa zaključujejo, da trenutno ne obstajajo nikakršne znanstvene ugotovitve, ki bi kazale na možnost prenosa bolezni CWD na človeka preko zauživanja okuženega mesa.
Na podlagi mnenj EFSA bo v osmih državah predlagan triletni program nadzora z namenom ugotavljanja prisotnosti bolezni. Prav tako so strokovnjaki za tveganja poudarjajo, da programi nadzora sočasno nudijo boljše možnosti za preventivne in nadzorne ukrepe, ki temeljijo na zmanjševanju kontakta med živalmi, manjšanju gostote populacij jelenjadi ter splošnem poznavanju bolezni.
