Pomladne novosti v Živalskem vrtu Ljubljana

(21.03.2024) Pripeljali smo dve novi ogroženi vrsti za ZOO Ljubljana in sicer filipinskega kljunorožca in svinjskega jelena.

ZOO Ljubljana V naših ogradah odraščajo mladič šimpanza, volkova, alpaki, bobri, alpski kozorogi in liči antilopi. Letošnji podmladek pa je na slovenski kmetiji, v otroškem živalskem vrtu ter v ogradi avstralskih živali. V veliki letalnici gnezdijo črni štorklji in kvakači.

Novi vrsti

Konec novembra lanskega leta, smo iz živalskega vrta v Pragi pripeljali samca filipinskega kljunorožca (Penelopides panini), ki se je v tem času navajal na nove prostore in nove oskrbnike. Je endemit Filipinov ter del edine populacije te vrste kljunorožcev izven Filipinov. 

Iz živalskega vrta  La Torbiera smo konec februarja pripeljali čredico svinjskih jelenov (Axis porcinus). Ime so dobili po načinu teka, saj tečejo s sklonjeno glavo pod ovirami podobno kot prašiči in jih ne preskakujejo kot ostali jeleni.

Filipinski kljunorožec in svinjski jelen sta predstavnika ogroženih živalskih vrst ter del vzrejnega programa. Z vključitvijo teh dveh vrst v našo oskrbo, ZOO Ljubljana še naprej sledi svojemu poslanstvu naravovarstva in ohranjanja ogroženih živalskih vrst.
Svinjski jelen (Axis porcinus)

Ogrožen jelen

V naravi so razširjeni od Pakistana pa vse do Mjanmara. Po IUCN rdečem seznamu jih uvrščamo med prizadete vrste. Ogroža jih človek z lovom zaradi mesa ter uničevanjem njegovega naravnega okolja za kmetijstvo in naselja. Na  marsikaterem območju je že izumrl.

Manjši jeleni

Samci svinjskih jelenov tehtajo do 50 kg in v višini merijo do 70 cm. Samice so vsaj za tretjino manjše. Njihovo telo je čokato, zadnje noge so daljše od prednjih. Pozimi je njihova dlaka gostejša in temno rjavo obarvana, poletna pa je krajša in rdečkasto rjava s svetlimi lisami. 

Konica in spodnja stran kratkega repa je belo obarvana. V nevarnosti ga dvignejo in nasršijo dlake. Kar je značilni opozorilni znak za ostale jelene. Pod očmi, na boku in med prsti zadnjih parkljev ima dišavne žleze s katerimi označuje svoj prostor.

So bolj samotarski

Združujejo se le na paši in v času parjenja. Drugače so samci samotarji, samice pa so skupaj z mladiči. Hranijo se s travami, listjem, poganjki, cvetovi in sadeži. Zadržujejo se na relativno majhnem območju. Dnevno prehodijo do 400 metrov. Gibljejo se zjutraj in zvečer, čez dan pa počivajo.

Lajajo in žvižgajo

Plenijo jih indijski tigri, leopardi, rdeči volkovi in pitoni. Ko opozarjajo na nevarnost se oglašajo lajajoče ali žvižgajo.

Vzrejni program (EEP) Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA)


Svinjski jeleni so po vsej verjetnosti izumrli na Kitajskem, Laosu, Mjanmaru in Vietnamu. Drugod pa so značilne majhne in izolirane populacije. Zato prihaja do siromašenja genskega materiala ter dovzetnost za različne bolezni.

Živalski vrt Ljubljana se je pridružil vzrejnemu programu Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev.  

Filipinski kljunorožec (Penelopides panini)

Največja vrsta

Otočje Filipinov je znano po raznolikem in unikatnem živalstvu. Na njem živi okoli 15 vrst kljunorožcev. Njihovo življenjsko okolje je deževni gozd do višine 1.100 metrov. Živijo v majhnih skupinah visoko v drevesnih krošnjah. Znotraj skupine se oblikujejo posamezni pari. Zanje je značilna spolna različnost. 

Samec je kremno bele, rdečkastorjave in črne barve, perje samice pa je večinoma črno. Dejavni so podnevi, ko se sliši njihovo pogosto in glasno oglašanje. Letajo med drevesnimi krošnjami ali pa skačejo iz veje na vejo. Njihova poglavitna hrana so sadeži, lovijo pa tudi žuželke. Živijo lahko do 40 let.

Zanimivosti iz življenja filipinskih kljunorožcev

Gnezdijo v drevesnih duplih, valijo samo samice. Vhod v duplino, zaradi varnosti samice z mladiči pred plenilci, samec z blatom in ostanki hrane zazida. Skozi ozko odprtino pa jih hrani.

Vode ne pijejo, saj vse potrebe po vodi zadovoljijo z zaužitim sadjem. Ob tanjše veje drgnejo kljun in si ga tako očistijo od ostankov hrane. Radi se nastavljajo dežju in s tem negujejo perje.

Ogrožen endemit

Filipinski kljunorožec je endemit. To pomeni, da živi le na majhnem območju otočja Filipinov in nikjer drugje na svetu. Populacijo v naravnem okolju strokovnjaki ocenjuje na okoli 1.200 ptic. Ogroža jih človek z izsekavanjem gozda za naselja in nasade. Kljub zakonski zaščiti se še vedno pojavlja nezakonit lov.

Ime mu je Filip

Ker pripada vrsti Filipinski kljunorožec, smo ga poimenovali Filip. Selitev iz matične jate v živalskem vrtu Praga, je bila zanj kar stresen dogodek. V Živalskem vrtu Ljubljana smo mu opremili notranjo letalnico, kjer vzdržujemo temperaturo 20 0C in visoko vlago. Spoznava nov prostor in obiskovalce, na katere ni bil navajen. 

Zato smo steklo njegovega domovanja prelepili z nalepko, ki delno onemogoča pogled na obiskovalce. Z zunanje strani pa smo posadili bambus, da obiskovalci s trkanjem ne vznemirjajo Filipa.

Vzrejni program

Edina populacija Filipinskih kljunorožcev izvem Filipinov, ki šteje 61 ptic, se nahaja v Evropi. Goji jo le par živalskih vrtov. Gre za ex-situ varovanje te vrste. Namen je gojiti dovolj veliko in genetsko zdravo populacijo Filipinskih kljunorožcev, če se izkaže potreba po vračanju v naravno okolje.

Ob tem potekajo izobraževalni programi ozaveščanja o ohranjanju te vrste ter se zbirajo sredstva za finančno podporo in-situ projektov, ki vzporedno potekajo v naravnem okolju Filipinov. Pri tem gre za neposredno varovanje naravne populacije in njenega naravnega okolja. Potekajo tudi genetske raziskave, pri katerih se ugotavljajo morebitne razlike med populacijami na posameznih otokih.

Naravovarstvena vloga Filipa

Filip je ambasador svoje vrste v ZOO Ljubljana. Filipu se bo kmalu pridružila tudi samica. Držimo pesti, da se bosta razumela in imela v prihodnosti tudi naraščaj.

Odraščajoči mladiči

Mali Tai, ki odrašča v skrbni družini naših šimpanzov, je konec januarja upihnil tretjo svečko. Tako mama Neža kot oče Boris sta izredno ljubeča starša. K vzgoji in čuvanju mladiča pa prispevata tudi babica Mojca in teta Nika. 

Seveda se mali Tai najbolj zgleduje po starejši sestri Leoni. Z njo se igra in se od nje marsikaj nauči. Kadar ne spi, obiskovalcem pokaže vse, kar se je v treh letih naučil. Spretno sedi, pleza in skače po domovanju. Pretakne vse kote za posladki ter igračami, ki mu jih prinašajo oskrbniki.  

Med antilopami odraščata dve mladi samici, ki sta se skotili septembra in novembra lanskega leta. Ker še nista odrasli, ju zlahka prepoznate v čredi antilop. 

Na predolgih nogah sledita mamam in se podita po ogradi. Liči antilope imajo razširjene parklje, ki jim omogočajo hojo po močvirnih predelih, kamor se v naravi zatečejo pred plenilci. 

V ogradi alpak odraščata dve samici, ki sta se skotili poleti 2023. Mladiča kanadskih volkov bosta aprila stara eno leto in sta skoraj že dosegla odraslo velikost. V ogradi kanadskih bobrov lahko opazujete kar tri generacije mladičev. Lanskoletni mladiči odraščajo tudi v ogradi alpskih kozorogov.

Letošnji mladiči

Na slovenski kmetiji so se obiskovalci razveselili dveh samcev jezersko-solčavske ovce. Kot vsi novorojenci veliko počivata in spita, preostali čas pa se igrata, podita po ogradi in ''nadlegujeta'' mami. 

Mladič pritlikave koze se je skotil v otroškem živalskem vrtu. Tam še posebej prosimo otroke in njihove starše, da upoštevajo njegove potrebe po počitku, spanju in igri. V ogradi avstralskih živali, pa iz trebušnih vreč samic rdečevratih kengurujev, že kukajo male glave njihovih mladičev.  

Gnezdijo kvakači in črni štorklji

V veliki gozdni letalnici nad medvedi in volkovi, v drevesnih krošnjah gnezdijo kvakači, katerih mladiči so že pokukali iz jajc. Na gozdnih tleh pa si je gnezdo ustvaril par črnih štorkelj. Zbirali sta veje in vejice primerne velikosti dokler ni nastal ''vejnat kup''. 

Središče gnezda sta postlali z mehkejšimi deli. Vanj je samica zlegla 5 jajc. Sedaj pa na njih sedi in jih greje. To bo počela vseh 35 dni, dokler se ne izvalijo mladiči. Samec se zadržuje v njeni bližini, jo čuva in ji prinaša hrano.

Velikonočne delavnice

Za praznike smo ob popoldnevih pripravili velikonočno dogodivščino, na kateri bomo raziskovali kaj je v jajcu in iz katerih snovi je. Pestovali bomo žive piščance. Ugotavljali kako vemo, kdaj je jajce sveže, staro, surovo ali kuhano. Opazovali bomo jajca v inkubatorju in piščance pri izvalitvi. 

Spoznavali bomo simboliko kuncev in zajcev v velikonočnem času ter se naučili kakšna je razlika med glodavci ter kunci in zajci.

Prav lepo vabljeni v ljubljanski živalski vrt v zgodnjem pomladanskem času. Daljšega dneva in toplih sončnih žarkov so se razveselile tudi naše živali. Opazujete jih lahko kako poležavajo in se nastavljajo soncu. 

Pri obisku si lahko pomagate tudi z aplikacijo ZOO Ljubljana, kjer se lahko po živalskem vrtu orientirate z GPS navigacijo in interaktivnim zemljevidom, še od bližje spoznate naše živali in njihove posebnosti ter preko aplikacije dostopate do ekskluzivnih popustov v naši trgovini Medvedji rob. Aplikacija je dostopna za operacijske sisteme iOS in Android. 





Sorodni članki

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimske počitnice v ZOO Ljubljana

Ponovno lahko svoje otroke razveselite z nepozabnimi zimskimi počitnicami, ki se bodo odvijale vsak dan med 19. - 23.2.2024!
preberi več

Vabljeni na Svetovni dan psov!; Vir slike: ZOO Ljubljana

Noč črnih mačk z čarovniško modno revijo

Zavetišče Ljubljana vabi na Noč črnih mačk v soboto, 28. oktobra med 14. in 19. uro
preberi več

Vabljeni na Svetovni dan psov!; Vir slike: ZOO Ljubljana

Vabljeni na Svetovni dan psov!

Zavetišče Ljubljana vabi vse ljubitelje psov, da se jim pridružite pri obeležitvi Svetovnega dneva psov, posebnega dogodka, ki je posvečen našim zvestim in neizmerno ljubečim štirinožnim prijateljem
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Novo okno v znanost živalskih vrtov in akvarijev

Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) vzpostavlja vseevropsko raziskovalno podatkovno zbirko
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimske počitnice v ZOO Ljubljana

ZOO Ljubljana vabi otroke na preživljanje zimskih počitnic
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimski ZOO Ljubljana letos z drsališčem!

Živalski vrt Ljubljana ne pozna zimskega spanja. Zima prinese nove čare in mnoge živali lahko opazujemo v najlepšem kožuhu ali perju prav v zimskih mesecih
preberi več

Noč črnih mačk v zavetišču ljubljana z maratonom posvojitev

Noč črnih mačk v zavetišču ljubljana z maratonom posvojitev

Že tradicionalno od leta 2014 bodo v Zavetišču Ljubljana pripravili posebno noč namenjeno črnim mačkam. Vsako leto poudarjajo, da je bolj kot barva živali pomemben karakter in z vašo pomočjo so premagali marsikateri mit o črnih mačkah
preberi več

20. obletnica delovanja Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana

20. obletnica delovanja Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana

Četrti oktober je za Zavetišče Ljubljana dvojen praznik. Najprej, ker je to rojstni dan zavetišča. Letos mineva 20 let, odkar je prvič odprlo vrata zapuščenim živalim
preberi več