Veterinarska oskrba ivali v ZOO Ljubljana in Zavetiču Ljubljana
(20.04.2020) V tokratnem sporočilu vam predstavniki iz ivalskega vrta Ljubljana predstavljajo svojo veterinarsko slubo, ki skrbi za zdravje ivali v ZOO Ljubljana ter za pse in mačke v Zavetiču za zapučene ivali Ljubljana, ob tem pa skrbi za preventivne ukrepe preprečevanja irjenja okube s koronavirusom med zaposlenimi.
ivali so drugačni bolniki kot ljudje
Tudi ivali, tako kot otroci, ne marajo obiska pri zdravniku. Za razliko od ljudi, veterinarju ne znajo povedati simptomov bolezni in pokazati na mesto bolečine. Tudi ko zbolijo, jih ne moremo poloiti v posteljo in prositi, naj mirujejo in nosijo npr. kisikovo masko, če dobijo pljučnico. Nasprotno!
Nagonsko skrivajo znake bolezni ali pokodb tako pred vrstniki, kot tudi pred veterinarji in oskrbniki, saj je najmanja ibkost lahko pogubna za ivali v naravi. Bolezen, bolečino in smrt sprejemajo kot del ivljenja. Zato morajo imeti nai veterinarji veliko znanja in izkuenj, da jih znajo opazovati, se jim pribliati in da iz posrednih znakov in majhnih sprememb na ivalih prepoznajo bolezen in jim pomagajo.
Najbolja popotnica za zdravje je preventiva
Kar tri četrtine skrbi za dobro počutje ivali pomeni ustrezna in kvalitetna hrana ter pravilna izvedba krmljenja. Veterinarka nutricionistka skrbi za raznovrstne jedilnike, ki so prilagojeni individualnim potrebam vsake ivali glede na sezono, morebitne brejosti, mladiče, bolezni ali starosti.
Obroke in ostanke hrane tehtamo, da lahko kontroliramo, koliko in kaj so pojedle ival in včasih celo merimo, koliko vode so popile. Po posebnih znakih na različnih delih telesa mesečno ocenjujemo telesno kondicijo ivali ter spremljamo njihovo teo, zato jih tudi treniramo, da same stopijo na tehtnico. Vedno več podatkov lahko razberemo iz iztrebkov ivali. Veliko pove e njihova prisotnost in konsistenca, e več analiza spolnih in stresnih hormonov ali zajedalcev.
ivali v ZOO Ljubljana dnevno preverjamo, vseskozi pa opazujemo tudi njihovo vedenje. Odstopanja so znak za bolj pogosto spremljanje ali posredovanje naih oskrbnikov in veterinarjev. V dodatni priponki smo pripravili opise preventivnih pregledov, ki so potekali v tem mesecu pri slonici Gangi, navadnih varijih, zlatoličnih gibonih, surikatah in velikih mačkah.
Kako zdraviti in ostati prijatelj ivali
Podobno kot sodobni zobozdravniki, se znajo tudi sodobni veterinarji prikupiti ivalim, kljub temu da jih morajo občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila. Redno jih oskrbujejo s priboljki ali ljubkujejo s čohanjem. Razvili so tudi tehnike za neopazno jemanje vzorcev preko urina, iztrebkov ali izpiranja. Posluujejo se celo krvosesih ivali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na ival in ji nevede odvzamejo vzorec krvi.
Na posnetku lahko vidite: pomladanska preventivna cepljena velikih in malih mačk, trening slonice za jemanje vzorca sluzi iz trobca, pregled njene ustne votline in odvzem krvi iz uhlja, pregled mladiča alpake, posluanje srca in dihanja pri lemurjih, merjenje temperature pri impanzih, pregled iztrebka na prisotnost notranjih zajedalcev in merjenje temperature v iztrebku slona ter ugotavljanje brejosti gibonke z ultrazvokom.
Veterinarji se neprestano izobraujejo
Epidemija koronavirusa je čas, ki pokae, da je veterina vseivljenjski tudij in veterinarji niso le zdravniki za ivali. Znati morajo delati tako v timu sodelavcev, kot tudi z imetniki ivali in seveda s samimi ivalmi.
Ultrazvočni pregled samice gibona
Spremljajo strokovne objave raziskav ter pripravljajo protokole za delo v karanteni. V času epidemije nai veterinarji pripravljajo usmeritve in izobraevanja za zaposlene, skrbnike hinih ljubljenčkov in iro javnost.
V Zavetiču Ljubljana veterinarska ekipa poudarja ustrezno skrb za hine ljubljence, ki nam v teh zahtevnih dneh vračajo z ljubeznijo in nam zmanjajo stres ter s tem ugodno vplivajo na ohranitev naega zdravja.
ivali starem pomagajo tudi pri vzgoji otrok in imajo posebno vlogo pri čustvenem razvoju otroka, zlasti pri razvoju samopodobe, avtonomije in vivljanja. Pri tem poudarjajo, da so primeri prenosa s človeka na ival izjemno redki glede na tevilo okub med ljudmi. Prenos okube v obratni smeri pa e ni bil znanstveno potrjen.
Kuki in muce v naih domovih nas ne ogroajo, temveč nam s svojo ljubeznijo pomagajo zmanjati stres v teh negotovih časih. Tudi zato ivalim dolgujemo, da zanje skrbimo tako, kot si zasluijo, da se ne bodo zaradi predsodkov nebogljeni znali na cesti.
Medtem pa ostanite doma, da se kmalu srečamo, saj vas nae ivali nestrpno pričakujejo!
Veterinarska ekipa v ZOO Ljubljana in Zavetiču Ljubljana
Veterinarsko slubo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske slube Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, z njimi pa sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka.
V Zavetiču za zapučene ivali Ljubljana nad zdravstvenim stanjem ivali bdijo vodja zavetiča in veterinar Marko Oman ter veterinarki Tanja Ferenčak in Jana Mede. Vsi so usposobljeni strokovnjaki, z veliko znanja, ki se stalno izobraujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolida za ivali v ivalskih vrtovih.
Ta naziv je prejel po 10-letnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Skupaj z Marjanom Kastelicem sta po triletnem dodatnem izobraevanju tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce.
V veliko pomoč so veterinarski slubi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo ivali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje.
Veterinarska sluba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo ivali v ZOO Ljubljana in v Zavetiču Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.