V ivalskem vrtu Ljubljana ima mladiče volčji trop
(18.05.2021) Pri kanadskih volkovih smo manj kot pol leta po prihodu samca Aragorna dočakali prvi (in drugi) naračaj. Samici Freya in Isa sta mladiče skotili vsaka v svojem brlogu, njihov oče pa se je izkazal za skrbnega vodjo tropa.
Volčji sestri
Kanadski volkulji Freya in Isa sta 7. in 24. aprila skotili mladiče. Prva je imela leglo dominantna temneja volkulja Freya, dobrih 14 dni za njo pa e Isa, ki jo prepoznate po svetlo obarvanem obrazu. Oče vseh mladičev je seveda Aragorn, ki je k nam priel novembra 2020 iz ZOO Münster v Nemčiji.
Le koliko jih je?
Freya je izkopala brlog pod hrastom na sredini ograde in v njem skotila mladiče. Isa si ga je skrbno ogledovala, a je mladiče skotila v brlogu, ki smo ga pripravili zanjo. Kmalu po kotitvi jih je preselila v Freyin brlog. Iz njega e kukajo stareji mladiči, mi pa tejemo: 2, 4, 6 in se spraujemo, koliko se jih e skriva v njem?
Skrben samec
Ko smo v ogrado dodali velike borove veje, sta jih volkulji izbrali za senčno in zračno dnevno bivaliče. Isa je prilonost izrabila, da je ob prvotnem brlogu začela kopati nov, večji rov. Aragorn je mladiče, ki so silili vanj, v gobcu vztrajno odnaal stran od »gradbiča«.
Poleg tega, da ves čas pozorno nadzoruje okolico, bdi tudi nad druinskim jedilnikom. Isa in Freya mladiče izmenično dojita, celo mladiče druga druge, Aragorn pa jima pozorno nakae, kdaj je čas za to. Zdaj stareji e prvikrat pokuajo meso. Pri hranjenju vlada hierarhija in vsakdo mora počakati, da pride na vrsto.
Ob tem boste morda videli, da volkovi hrano pogoltnejo in jo kmalu na drugem mestu izbljuvajo. Ni jim slabo na ta način prinesejo obrok drugim članom tropa, zlasti samicam v brlogih in mladičem, ki za griljaje prosijo z lizanjem odraslih po gobčku.
Kanadska podvrsta volka
Volkovi v ZOO Ljubljana pripadajo kanadski podvrsti (Canis lupus occidentalis), ki je ena največjih podvrst volkov in ivi v večjih tropih kot volkovi v Sloveniji, saj je večji tudi njihov plen. Med drugim plenijo bizone, lose in severne jelene. Njihov trop lahko teje celo več kot 30 volkov.
V ugodnih razmerah ima lahko trop v naravi več kot eno leglo mladičev, katerih oče pa je vedno vodilni volk. Če vodilna samica pogine, lahko dojenje prevzame druga, čeprav ni imela svojih mladičev, saj imajo zelo razvit starevski nagon. Tudi v primeru več hkratnih legel, se lahko samici izmenjavata in dojita vse mladiče. Nekateri mladiči ostajajo v tropu, drugi pa ga zapustijo med prvim in tretjim letom starosti.
Svetli kot oče ali temni kot njihovi mami?
Kouh kanadskih volkov je lahko svetlo ali pa temno obarvan, tako pri samicah kot pri samcih. Volkovi s črno obarvanim kouhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je kar 62 % volkov črno obarvanih. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, temveč z mutacijo pri domačih psih preko umetne selekcije, ki jo je izvajal človek.
V zadnjih tisoč letih so se psi večkrat kriali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina do sedaj poznana mutacija pri ivalih, ki je nastala kot posledica človekove umetne selekcije in se je prenesla ter uveljavila v populacijah v naravi.
Novo domovanje
V ivalskem vrtu Ljubljana smo veseli tevilčnega naračaja pri kanadskih volkovih, katerih mladiči hitro rastejo. Obiskovalci lahko opazujejo redko vedenje volkov, da imata v tropu mladiče dve volkulji, ki zanje skupaj tudi skrbita.
Ker bo zdajnje domovanje premajhno, načrtujemo novo veliko ogrado v zgornjem gozdnem delu Ronika. Mladiči bodo v tropu ostali vsaj leto in pol, nato pa se bomo na podlagi dinamike tropa odločili, kateri bodo nov dom dobili v drugih ivalskih vrtovih in kateri bodo ostali v naem.