V Živalskem vrtu Ljubljana ima mladiče volčji trop
(18.05.2021) Pri kanadskih volkovih smo manj kot pol leta po prihodu samca Aragorna dočakali prvi (in drugi) naraščaj. Samici Freya in Isa sta mladiče skotili vsaka v svojem brlogu, njihov oče pa se je izkazal za skrbnega vodjo tropa.
Volčji sestri
Kanadski volkulji Freya in Isa sta 7. in 24. aprila skotili mladiče. Prva je imela leglo dominantna temnejša volkulja Freya, dobrih 14 dni za njo pa še Isa, ki jo prepoznate po svetlo obarvanem obrazu. Oče vseh mladičev je seveda Aragorn, ki je k nam prišel novembra 2020 iz ZOO Münster v Nemčiji.
Le koliko jih je?
Freya je izkopala brlog pod hrastom na sredini ograde in v njem skotila mladiče. Isa si ga je skrbno ogledovala, a je mladiče skotila v brlogu, ki smo ga pripravili zanjo. Kmalu po kotitvi jih je preselila v Freyin brlog. Iz njega že kukajo starejši mladiči, mi pa štejemo: 2, 4, 6 … in se sprašujemo, koliko se jih še skriva v njem?
Skrben samec
Ko smo v ogrado dodali velike borove veje, sta jih volkulji izbrali za senčno in zračno dnevno bivališče. Isa je priložnost izrabila, da je ob prvotnem brlogu začela kopati nov, večji rov. Aragorn je mladiče, ki so silili vanj, v gobcu vztrajno odnašal stran od »gradbišča«.
Poleg tega, da ves čas pozorno nadzoruje okolico, bdi tudi nad družinskim jedilnikom. Isa in Freya mladiče izmenično dojita, celo mladiče druga druge, Aragorn pa jima pozorno nakaže, kdaj je čas za to. Zdaj starejši že prvikrat pokušajo meso. Pri hranjenju vlada hierarhija in vsakdo mora počakati, da pride na vrsto.
Ob tem boste morda videli, da volkovi hrano pogoltnejo in jo kmalu na drugem mestu izbljuvajo. Ni jim slabo – na ta način prinesejo obrok drugim članom tropa, zlasti samicam v brlogih in mladičem, ki za grižljaje prosijo z lizanjem odraslih po gobčku.
Kanadska podvrsta volka
Volkovi v ZOO Ljubljana pripadajo kanadski podvrsti (Canis lupus occidentalis), ki je ena največjih podvrst volkov in živi v večjih tropih kot volkovi v Sloveniji, saj je večji tudi njihov plen. Med drugim plenijo bizone, lose in severne jelene. Njihov trop lahko šteje celo več kot 30 volkov.
V ugodnih razmerah ima lahko trop v naravi več kot eno leglo mladičev, katerih oče pa je vedno vodilni volk. Če vodilna samica pogine, lahko dojenje prevzame druga, čeprav ni imela svojih mladičev, saj imajo zelo razvit starševski nagon. Tudi v primeru več hkratnih legel, se lahko samici izmenjavata in dojita vse mladiče. Nekateri mladiči ostajajo v tropu, drugi pa ga zapustijo med prvim in tretjim letom starosti.
Svetli kot oče ali temni kot njihovi mami?
Kožuh kanadskih volkov je lahko svetlo ali pa temno obarvan, tako pri samicah kot pri samcih. Volkovi s črno obarvanim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je kar 62 % volkov črno obarvanih. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, temveč z mutacijo pri domačih psih preko umetne selekcije, ki jo je izvajal človek.
V zadnjih tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina do sedaj poznana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove umetne selekcije in se je prenesla ter uveljavila v populacijah v naravi.
Novo domovanje
V Živalskem vrtu Ljubljana smo veseli številčnega naraščaja pri kanadskih volkovih, katerih mladiči hitro rastejo. Obiskovalci lahko opazujejo redko vedenje volkov, da imata v tropu mladiče dve volkulji, ki zanje skupaj tudi skrbita.
Ker bo zdajšnje domovanje premajhno, načrtujemo novo veliko ogrado v zgornjem gozdnem delu Rožnika. Mladiči bodo v tropu ostali vsaj leto in pol, nato pa se bomo na podlagi dinamike tropa odločili, kateri bodo nov dom dobili v drugih živalskih vrtovih in kateri bodo ostali v našem.
