Predstavljamo vam Aragorna!
(18.12.2020) Kanadski volk Aragorn je v ZOO Ljubljana prispel 13. 11. 2020 iz ZOO Münster v Nemčiji.
Skoten je bil 4. 5. 2015 in je tako 1 leto stareji od volkulj, ki sta e bivali v ZOO Ljubljana. Po postopnem zdruevanju se dobro razumejo, dominantneja izmed samic, Isa, pa zanj kae veliko zanimanja.
Kanadski volkovi ivijo na Aljaski, v Skalnem gorovju, severnem delu ZDA (Koloradu) in Kanadi. V primerjavi s svojimi blinjimi sorodniki imajo manje uhlje, kraji gobec ter bolj čokato telo, kar je prilagoditev na hladneje podnebje.
V zimskih mesecih jih prekriva gosta podlanka, preko katere raste dalja vodoodbojna nadlanka, ki kouhu daje tudi barvo. S temnejo obarvanostjo kouha v hladnih zimskih dneh si zagotavljajo bolji sprejem toplote preko sončnih arkov.
Za razliko od večine ivali je zima zanje čas izobilja, saj v visoki sneni odeji laje lovijo. Divjad, ki je povečini njihov plen, jim v snegu le s teavo pobegne. Lovijo lose, severne jelene, divje praiče, kune, zajce Največkrat plenijo shirane, bolne, oslabele ivali ter tako poskrbijo, da se v naravi ohranja predvsem zdrav in močan plen.
Zakaj ima novi samec svetlo obarvan kouh, samici pa sta temni?
Barva kanadskih volkov ni vrstno ali spolno specifična in variira od bele, preko sive do črne. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, ampak z mutacijo pri domačih psih.
V zadnjih nekaj tisoč letih so se psi večkrat kriali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina doslej znana mutacija pri ivalih, ki je nastala kot posledica človekove »umetne« selekcije in se je prenesla in uveljavila v populacijah v naravi.
Volkovi s črnim kouhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je črno obarvanih več kot 60 % volkov, medtem ko jih je v odprtih zasneenih območjih Kanadske tundre le 7%. Raziskovalci zato sklepajo, da črna obarvanost za te volkove predstavlja pomembno prilagoditveno prednost.