Novo okno v znanost ivalskih vrtov in akvarijev
(13.03.2023) Evropska zveza ivalskih vrtov in akvarijev (EAZA) vzpostavlja vseevropsko raziskovalno podatkovno zbirko.
Evropska zveza ivalskih vrtov in akvarijev (EAZA) ter Zdruenje zoolokih vrtov (Verband der Zoologischen Gärten, VdZ) sta obeleila letonji svetovni dan prostoivečih ivali, ki je 3. marca, z uvedbo Znanstvene knjinice ivalskih vrtov.
V podatkovni zbirki so zbrane publikacije iz mednarodnih znanstvenih revij, v katerih so sodelovali sodobni ivalski vrtovi in akvariji. Zbirka je odprta za javnost. V njej lahko, z za uporabnike prijaznim iskanjem, poičete ustrezne objave, ki so na voljo na spletu.
V zbirki je priblino 600 člankov, ki so nastali v letih 2020 in 2021. Novi članki (tudi iz drav zunaj članstva EAZA in VdZ) bodo redno dodajani. Sčasoma bodo vključeni tudi članki iz preteklih obdobij.
izpiranje trobca s fiziološko raztopino pri slonici Gangi
Endre Papp, predsednik zdruenja EAZA je povedal: "Raziskovanje je poleg ohranjanja narave eden od stebrov sodobnega dela v ivalskih vrtovih in akvarijih. EAZA in nai člani so zavezani k razvoju znanstvenih spoznanj na področju biologije, druboslovja in drugih pomembnih ved. S ponosom prispevamo k temeljnim raziskavam, pa tudi k tudijam, ki jih je mogoče uporabljati v praksi in podpirajo znanstveno utemeljeno odločanje."
Pred desetimi leti so Zdrueni narodi 3. marec razglasili za svetovni dan prostoivečih ivali, da bi tako obeleili ivalstvo in rastlinstvo v svetovnem pomenu ter ozavečali o dramatičnem izumiranju vrst. Na njihovi spletni strani bo ta dan posvečen partnerstvom za ohranjanje divjinskih ivali.
"ivalski vrtovi in akvariji imajo edinstvene monosti za sodelovanje na področju raziskav, po zaslugi na tisoče ivalskih vrst, za katere skrbijo in milijonov obiskovalcev, ki jih običejo. Upamo, da bo knjinica pripomogla k spodbujanju novih partnerstev, ki bodo vodila k vznemirljivemu novemu znanju in pomembnim odkritjem", je povedala Myfanwy Griffith, izvrna direktorica EAZA.
Znanstvena knjinica ivalskih vrtov je na voljo od petka, 3. marca 2023, na naslovu: www.zoosciencelibrary.org.
Vsaka ival je ivalski vrt v malem
Pravi »mikro« ZOO - koristnih in kodljivih bakterij ter gliv, pa tudi neivih virusov - najdemo na njihovi koi, v pljučih in v njihovih sluznicah od ust pa do repa. Tiste nekaj večje se skrivajo kot zajedalci v njihovem perju, dlaki ali prebavilih. O ivalih lahko zato veliko izvemo prav iz posrednih znakov, saj same o svojem stanju ali teavah ne znajo spregovoriti z oskrbovalci ali veterinarji. Tako zbiramo najrazličneje vzorce krvi, dlake, iztrebke, izločke, izpirke in brise, po smrti ivali pa pri vseh opravimo obsene patomorfoloke preiskave, ki prav tako ponudijo zgovorne informacije o tem, česar z neinvazivnimi metodami nismo mogli odkriti. Vse izsledke zapiemo v mednarodno bazo podatkov, ki je na voljo različnim raziskovalnim, pa tudi naravovarstvenim skupinam po svetu s skupnim ciljem neprestano izboljevati spoznanja o ivljenju in potrebah ivali, neprestano izboljevati znanja o vzreji, gojitvi in reprodukciji. Vsa spoznanja pa v največji meri uporabiti v korist varovanja zdesetkanih vrst v naravi. Ta bodo odslej na voljo raziskovalcem po vsem svetu v posebni ZOO znanstveni knjinici Evropske zveze ivalskih vrtov ZOO Science Library.
ZOO Ljubljana se raziskovalno usmerja zlasti na dve področji
Skrbno izvajamo monitoring infekcijskih bolezni. Trudimo se dokazati, da ivalski vrtovi delujejo kot epidemioloke postaje za zaznavanje patogenov, ki se v okolju pojavijo na novo in prihajajo k nam npr. s komarji iz toplejih območij zaradi segrevanja ozračja.
Glede na dobrobit ivali preiskujemo tudi monosti odvzema vzorcev s pomočjo novih in neinvazivnih metod.
Kako zdraviti, raziskovati in ostati prijatelj ivali
Oskrbniki in veterinarji kljub temu da morajo ivali občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila, ohranjajo njihovo zaupanje s priboljki in pozornostjo. Razvili so tudi tehnike za neinvazivno vzorčenje preko urina, iztrebkov, dlake ali izpiranja trobca pri slonici Gangi. Za odvzem krvi, se posluujejo celo krvosesih ivali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na ivali in jim nevede odvzamejo vzorec.
Zakaj slonica Ganga igra na orglice?
Čeprav so velike ivali navadno varne pred plenilci, so lahko zanje usodni najmanji patogeni, kot so bakterije, glive in virusi. Slone posebej ogroa bakterija tuberkuloze ter virus herpesa, zato je pomembno, da posebej skrbno preprečujemo tudi prenose okube med premiki v druge ivalske vrtove. Eden od izvirnih načinov, kako odvzeti vzorec za preiskave tuberkoloze, je izpiranje trobca s fizioloko raztopino, ki jo oskrbniki nalijejo v trobec, ona pa jo pihne v vrečko za zbiranje vzorcev. Te tehnike smo jo naučili s pomočjo igre - igranja na orglice, kar obiskovalci lahko vidijo ob dnevni oskrbi slona.
Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand
ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji preko zbiranja in pregledovanja iztrebkov ugotavljamo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v ivalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan ele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila mačja panda Shana. Glede na prvi diagnosticiran primer v Evropi, smo se odločili za raziskovanje tega virusa in sproili raziskavo po vseh evropskih ivalskih vrtovih. Z mednarodnim povezovanjem in raziskavami nameravamo pomembno prispevati k zdravi populaciji teh ivali v prihodnosti, tako v ivalskih vrtovih, kot v divjini. Projekt se izvaja znotraj Evropskega vzrejnega programa za mačje pande (EEP), v okviru Evropske zveze ivalskih vrtov in akvarijev (EAZA).
Strokovno usposobljena veterinarska ekipa v ZOO Ljubljana in Zavetiču Ljubljana
Veterinarsko slubo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske slube Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, ter vodja zavetiča Tanja Ferenčak. Z njimi sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka.
Vsi so usposobljeni strokovnjaki, z veliko znanja, ki se stalno izobraujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolida za ivali v ivalskih vrtovih. Ta naziv je prejel po 10-letnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Od leta 2023 je tudi predsednik EAZWV Evropske zveze za veterinarje divjinskih in zoo ivali. Ob tem je opravil tudi znanstveni doktorat s področja iz ivalskih vrtov na veterinarski fakulteti v Brnu
Skupaj z Marjanom Kastelicem sta po triletnem dodatnem izobraevanju tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce. V veliko pomoč so veterinarski slubi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo ivali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje. Veterinarska sluba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo ivali v ZOO Ljubljana in v Zavetiču Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.
Vodja veterinarske slube Pavel Kvapil ob vzpostavitvi vseevropske raziskovalno podatkovne zbirke dodaja: »Dananji strokovno vodeni ivalski vrtovi so postali vodilni in predani začitniki ogroenih prostoivečih ivali in si vsakodnevno prizadevajo za ohranjanje ivalskih vrst, ki jim grozi izumrtje. Pri tem je ključno nenehno izobraevanje ter izvajanje raziskav za zagotavljanje dobrega počutja in zdravja divjinskih ivali v ivalskih vrtovih in tistih, ki ivijo v naravi. Dobro vzpostavljeni preventivni veterinarski protokoli dajejo monost odkrivanja novih ali neznanih patogenov, ki bi lahko bili v prihodnosti pomembni za splono zdravje ivali in tudi ljudi. V okviru tega programa je spremljanje morebitnih nalezljivih bolezni ključni steber preventivne veterinarske oskrbe, dober dostop do ustrezne literature pa nepogreljiv.«