Novo okno v znanost živalskih vrtov in akvarijev

(13.03.2023) Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) vzpostavlja vseevropsko raziskovalno podatkovno zbirko.

Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) ter Združenje zooloških vrtov (Verband der Zoologischen Gärten, VdZ) sta obeležila letošnji svetovni dan prostoživečih živali, ki je 3. marca, z uvedbo Znanstvene knjižnice živalskih vrtov.

V podatkovni zbirki so zbrane publikacije iz mednarodnih znanstvenih revij, v katerih so sodelovali sodobni živalski vrtovi in akvariji. Zbirka je odprta za javnost. V njej lahko, z za uporabnike prijaznim iskanjem, poiščete ustrezne objave, ki so na voljo na spletu.

V zbirki je približno 600 člankov, ki so nastali v letih 2020 in 2021. Novi članki (tudi iz držav zunaj članstva EAZA in VdZ) bodo redno dodajani. Sčasoma bodo vključeni tudi članki iz preteklih obdobij.


izpiranje trobca s fiziološko raztopino pri slonici Gangi

Endre Papp, predsednik združenja EAZA je povedal: "Raziskovanje je poleg ohranjanja narave eden od stebrov sodobnega dela v živalskih vrtovih in akvarijih. EAZA in naši člani so zavezani k razvoju znanstvenih spoznanj na področju biologije, družboslovja in drugih pomembnih ved. S ponosom prispevamo k temeljnim raziskavam, pa tudi k študijam, ki jih je mogoče uporabljati v praksi in podpirajo znanstveno utemeljeno odločanje."

Pred desetimi leti so Združeni narodi 3. marec razglasili za svetovni dan prostoživečih živali, da bi tako obeležili živalstvo in rastlinstvo v svetovnem pomenu ter ozaveščali o dramatičnem izumiranju vrst. Na njihovi spletni strani bo ta dan posvečen partnerstvom za ohranjanje divjinskih živali.

"Živalski vrtovi in akvariji imajo edinstvene možnosti za sodelovanje na področju raziskav, po zaslugi na tisoče živalskih vrst, za katere skrbijo in milijonov obiskovalcev, ki jih obiščejo. Upamo, da bo knjižnica pripomogla k spodbujanju novih partnerstev, ki bodo vodila k vznemirljivemu novemu znanju in pomembnim odkritjem", je povedala Myfanwy Griffith, izvršna direktorica EAZA.

Znanstvena knjižnica živalskih vrtov je na voljo od petka, 3. marca 2023, na naslovu: www.zoosciencelibrary.org.

Vsaka žival je živalski vrt v malem

Pravi »mikro« ZOO  - koristnih in škodljivih bakterij ter gliv, pa tudi neživih virusov - najdemo na njihovi koži, v pljučih in v njihovih sluznicah od ust pa do repa. Tiste nekaj večje se skrivajo kot zajedalci v njihovem perju, dlaki ali prebavilih.  O živalih lahko zato veliko izvemo prav iz posrednih znakov, saj same o svojem stanju ali težavah ne znajo spregovoriti z oskrbovalci ali veterinarji. Tako zbiramo najrazličnejše vzorce krvi, dlake, iztrebke, izločke, izpirke in brise, po smrti živali pa pri vseh opravimo obsežne patomorfološke preiskave, ki prav tako ponudijo zgovorne informacije o tem, česar z neinvazivnimi metodami nismo mogli odkriti.  Vse izsledke zapišemo v mednarodno bazo podatkov, ki je na voljo različnim raziskovalnim, pa tudi naravovarstvenim skupinam po svetu s skupnim ciljem – neprestano izboljševati spoznanja o življenju in potrebah živali, neprestano izboljševati znanja o vzreji, gojitvi in reprodukciji. Vsa spoznanja pa v največji meri uporabiti v korist varovanja zdesetkanih vrst v naravi. Ta bodo odslej na voljo raziskovalcem po vsem svetu v posebni ZOO znanstveni knjižnici Evropske zveze živalskih vrtov – ZOO Science Library.

ZOO Ljubljana se raziskovalno usmerja zlasti na dve področji

Skrbno izvajamo monitoring infekcijskih bolezni. Trudimo se dokazati, da živalski vrtovi delujejo kot epidemiološke postaje za zaznavanje patogenov, ki se v okolju pojavijo na novo in prihajajo k nam npr. s komarji iz toplejših območij zaradi segrevanja ozračja.

Glede na dobrobit živali preiskujemo tudi možnosti odvzema vzorcev s pomočjo novih in neinvazivnih metod.

Kako zdraviti, raziskovati in ostati prijatelj živali

Oskrbniki in veterinarji kljub temu da  morajo živali občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila, ohranjajo njihovo zaupanje s priboljški in pozornostjo. Razvili so tudi tehnike za neinvazivno vzorčenje preko urina, iztrebkov, dlake ali izpiranja trobca pri slonici Gangi. Za odvzem krvi, se poslužujejo celo krvosesih živali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na živali in jim nevede odvzamejo vzorec.

Zakaj slonica Ganga igra na orglice?

Čeprav so velike živali navadno varne pred plenilci, so lahko zanje usodni najmanjši patogeni, kot so bakterije, glive in virusi. Slone posebej ogroža bakterija tuberkuloze ter virus herpesa, zato je pomembno, da posebej skrbno preprečujemo tudi prenose okužbe med premiki v druge živalske vrtove. Eden od izvirnih načinov, kako odvzeti vzorec za preiskave tuberkoloze, je izpiranje trobca s fiziološko raztopino, ki jo oskrbniki nalijejo v trobec, ona pa jo pihne v vrečko za zbiranje vzorcev. Te tehnike smo jo naučili s pomočjo igre - igranja na orglice, kar obiskovalci lahko vidijo ob dnevni oskrbi slona.

Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand

ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji preko zbiranja in pregledovanja iztrebkov ugotavljamo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila mačja panda Shana. Glede na prvi diagnosticiran primer v Evropi, smo se odločili za raziskovanje tega virusa in sprožili raziskavo po vseh evropskih živalskih vrtovih. Z mednarodnim povezovanjem in raziskavami nameravamo pomembno prispevati k zdravi populaciji teh živali v prihodnosti, tako v živalskih vrtovih, kot v divjini. Projekt se izvaja znotraj Evropskega vzrejnega programa za mačje pande (EEP), v okviru Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA).

Strokovno usposobljena veterinarska ekipa v ZOO Ljubljana in Zavetišču Ljubljana

Veterinarsko službo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske službe Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, ter vodja zavetišča Tanja Ferenčak. Z njimi sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka.

Vsi so usposobljeni strokovnjaki, z veliko znanja, ki se stalno izobražujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolidža za živali v živalskih vrtovih. Ta naziv je prejel po 10-letnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Od leta 2023 je tudi predsednik EAZWV – Evropske zveze za veterinarje divjinskih in zoo živali. Ob tem je opravil tudi znanstveni doktorat s področja iz živalskih vrtov na veterinarski fakulteti v Brnu

Skupaj z Marjanom Kastelicem sta po triletnem dodatnem izobraževanju tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce. V veliko pomoč so veterinarski službi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo živali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje. Veterinarska služba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo živali v ZOO Ljubljana in v Zavetišču Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.

Vodja veterinarske službe Pavel Kvapil ob vzpostavitvi vseevropske raziskovalno podatkovne zbirke  dodaja: »Današnji strokovno vodeni živalski vrtovi so postali vodilni in predani zaščitniki ogroženih prostoživečih živali in si vsakodnevno prizadevajo za  ohranjanje živalskih vrst, ki jim grozi izumrtje. Pri tem je ključno nenehno izobraževanje ter izvajanje raziskav za zagotavljanje dobrega počutja in zdravja divjinskih živali v živalskih vrtovih in tistih, ki živijo v naravi. Dobro vzpostavljeni preventivni veterinarski protokoli dajejo možnost odkrivanja novih ali neznanih patogenov, ki bi lahko bili v prihodnosti pomembni za splošno zdravje živali in tudi ljudi. V okviru tega programa je spremljanje morebitnih nalezljivih bolezni ključni steber preventivne veterinarske oskrbe, dober dostop do ustrezne literature pa nepogrešljiv.«

www.zoo.si





Sorodni članki

Srečanje posvojenčkov Zavetišča Ljubljana

Srečanje posvojenčkov Zavetišča Ljubljana

V soboto, 25. maja 2024, bodo med 14.00 in 18.00 v Zavetišču Ljubljana že tretje leto zapored pripravili Srečanje posvojenčkov Zavetišča Ljubljana
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Pomladne novosti v Živalskem vrtu Ljubljana

Pripeljali smo dve novi ogroženi vrsti za ZOO Ljubljana in sicer filipinskega kljunorožca in svinjskega jelena
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimske počitnice v ZOO Ljubljana

Ponovno lahko svoje otroke razveselite z nepozabnimi zimskimi počitnicami, ki se bodo odvijale vsak dan med 19. - 23.2.2024!
preberi več

Vabljeni na Svetovni dan psov!; Vir slike: ZOO Ljubljana

Noč črnih mačk z čarovniško modno revijo

Zavetišče Ljubljana vabi na Noč črnih mačk v soboto, 28. oktobra med 14. in 19. uro
preberi več

Vabljeni na Svetovni dan psov!; Vir slike: ZOO Ljubljana

Vabljeni na Svetovni dan psov!

Zavetišče Ljubljana vabi vse ljubitelje psov, da se jim pridružite pri obeležitvi Svetovnega dneva psov, posebnega dogodka, ki je posvečen našim zvestim in neizmerno ljubečim štirinožnim prijateljem
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimske počitnice v ZOO Ljubljana

ZOO Ljubljana vabi otroke na preživljanje zimskih počitnic
preberi več

ZOO Ljubljana; Vir slike: ZOO Ljubljana

Zimski ZOO Ljubljana letos z drsališčem!

Živalski vrt Ljubljana ne pozna zimskega spanja. Zima prinese nove čare in mnoge živali lahko opazujemo v najlepšem kožuhu ali perju prav v zimskih mesecih
preberi več

Noč črnih mačk v zavetišču ljubljana z maratonom posvojitev

Noč črnih mačk v zavetišču ljubljana z maratonom posvojitev

Že tradicionalno od leta 2014 bodo v Zavetišču Ljubljana pripravili posebno noč namenjeno črnim mačkam. Vsako leto poudarjajo, da je bolj kot barva živali pomemben karakter in z vašo pomočjo so premagali marsikateri mit o črnih mačkah
preberi več