Novi mladiči v Živalskem vrtu Ljubljana
(28.05.2020) V Živalskem vrtu Ljubljana so na ogled novi mladiči, ponovno je mogoč vstop v vivarij in otroški živalski vrt, junija odpiramo tudi vsa igrišča
V drugi polovici aprila in v začetku maja so se skotili novi mladiči, ki so že na ogled obiskovalcem. Mama je prvič postala dvogrba kamela Gobi, podmladek pa imajo tudi zebuji ter navadni in severni jeleni. Pod posebnimi pravili je ponovno odprt otroški živalski vrt, kjer imajo mladiče pritlikave ovce in pujsi.
Na ogled so tudi živali v vivariju, kjer med drugim lahko opazujete starše nedavno izleglih grebenastih gekonov. Ker pa so njihovi mladiči zelo majhni, se nahajajo v majhnih terarijih v posebnem prostoru, ki ga v šali imenujemo "porodnišnica". Od 1. junija dalje bodo odprta tudi otroška igrišča.
Gobi je prvič postala mama
Dvogrba kamela Gobi, ki se je v ZOO Ljubljana skotila leta 2017, je prvič postala mama. Včasih se zgodi, da samice prvega mladiča ne sprejmejo. Točno to se je zgodilo Gobi. Za mladiča se ni zmenila, ni ga lizala in tudi ne spodbujala, da bi se postavil na noge.
Gobi je prvič postala mama
Celo odganjala ga je im mu ni dovolila sesati mleka. Dogajanje so hitro opazili oskrbniki in posredovali pod vodstvom veterinarja. Uspavali so Gobi, da so pomolzli prvo mleko, ki se imenuje kolostrum in je bogato s protitelesi, ki mladiča zaščitijo pred okužbami.
Po steklenički so ga ponudili malčku, ki ga je hlastno popil. Nato so ga večkrat dnevno hranili s posebnim mlekom, dokler niso opazili, da ga je Gobi vendarle sprejela in mu dovolila, da pri njej sesa. Tega smo bili zelo veseli, saj je ona za malo kamelo veliko boljša mama kot kdor koli drug.
Mladiča smo poimenovali Altan, kar v Mongolščini pomeni jutranja zarja oziroma zlat. V ogradi lahko opazujete Gobi, kako skrbi za svojega malčka. Prav kmalu se bosta pridružila čredi in Altan se bo lahko igral z malo starejšo Zayo.
Pritlikavi zebu
Zebujka z materinstvom ni imela težav, saj je že izkušena mama. Skotila je v zgodnjih jutranjih urah. Z lizanjem je mladički očistila dlako, jo spodbujala k hoji in ji pustila sesati mleko.
Zebu
Pritlikavi zebuji izvirajo iz Azije, Indije in Afrike. Prepoznamo jih po maščobni grbi na ramenih ter ohlapni kožni gubi pod vratom. Zebuji so najstarejše pasme govedi na svetu, znanih je kar 75 različnih pasem. Dobro so prilagojeni na večjo količino vlage in visoke temperature.
Skotile so tudi košute
Veselo je tudi v ogradah navadnih in severnih jelenov. Košuta navadnega jelena je skotila dvojčka, mama je postala tudi samica severnega jelena.
Srne in jeleni kotijo mladiče v tem času tudi v naravi. Ker malčki še veliko časa spijo in počivajo, jih samice puščajo na varnem, skrite v visoki travi ali v grmovju in jih prihajajo dojit. Plenilci mladiče težko zaznajo, saj ti prve dni še nimajo vonja. Sprva tudi nimajo razvitega nagona za beg in se pritajijo.
Pogosto pa ljudje, obiskovalci narave, ki naletijo na te mladiče zmotno mislijo, da so zapuščeni. Če se jim približajo, v okolju in na mladiču pustijo vonj po človeku. To lahko samico tako prestraši, da ga zapusti. Mladičev se zato ne dotikajte in jih ne skušajte »rešiti« - njihova mama je najverjetneje v bližini in bo poskrbela zanje.
Pritlikavi malčki v otroškem živalskem vrtu
Mame so postale tudi pritlikave ovce in pritlikave pujse v otroškem živalskem vrtu. Prve dni novorojeni pujsi skupaj z mamo preživljajo v gnezdu, postlanem s slamo in se dodatno grejejo pod grelno lučko. Kmalu se bodo v spremstvu samice podili po ogradi in bili družba malim ovcam v skupni igri.
Pritlikave ovce, pujsi in koze so se malo odvadili naših obiskovalcev, kar še posebej velja za njihove mladiče. V otroškem živalskem vrtu jih ponovno lahko obiščete in tudi pobožate, če vam živali to dovolijo.
Prosimo pa vas, da jih otroci ne preganjajo po ogradi in tudi ne vstopajo v prostore, ki so namenjeni samo živalim. Tako jim omogočite, da živijo svoj ritem življenja, saj potrebujejo čas za hranjenje, prežvekovanje, počivanje in tudi spanje. Pred vstopom v otroški ZOO in ob izhodu si obvezno razkužite roke. Ne pozabite, da živali ne smete hraniti, tudi s koščki sadja ali zelenjave ne!
Endemit Nove Kaledonije
Grebenasti gekoni so endemiti Nove Kaledonije. To pomeni, da so v naravi razširjeni samo tam in nikjer drugje na svetu. Čeprav so verjeli, da je vrsta v naravi izumrla, so leta 1994 ponovno opazili osebke v drevesnih krošnjah kaledonskih deževnih gozdov. Grebenasti gekoni imajo na spodnji strani prstov in repa mikroskopsko majhne "dlačice", imenovane sete. Vsaka seta je razdeljena na stotine manjših, ki v premeru merijo okoli 200 nanometrov.
Omogočajo jim dober oprijem in plezanje po gladkih površinah, za plezanje po hrapavih površinah pa uporabljajo kremplje. Samica do devetkrat letno odloži do 2 jajci, ki ju prilepi na deblo ali liste dreves. Takoj po izvalitvi mladiči sami skrbijo zase. Dejavni so ponoči, ko lovijo žuželke. S prikrivanjem in mirovanjem se podnevi izogibajo plenilcem.
V ZOO Ljubljana smo bili tudi letos uspešni pri vzreji grebenastih gekonov, saj so se konec aprila v terariju izlegli prvi mladiči. Nahajajo se v posebnem, obiskovalcem nedostopnem ogrevanem prostoru, ki ga v šali imenujemo porodnišnica. V vivariju, ki je z upoštevanjem vseh splošnih navodil pristojnih služb ponovno odprt za obiskovalce, pa si lahko ogledate njihove starše.
