Mednarodni dan tigrov v ZOO Ljubljana
(26.07.2018) ivalski vrt Ljubljana vas vabi na Mednarodni dan tigrov, ki bo potekal v soboto, 28. ter v nedeljo 29. julija 2018 od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00 ure.
Pripravili smo zabavno-izobraevalni program spoznavanja in opazovanja teh največjih mačk na svetu, ki je namenjen vsem obiskovalcem.
Tigri lahko ivijo v najrazličnejih ivljenjskih okoljih - od hladnega iglastega gozda na severu Kitajske do tropskih deevnih gozdov Jugovzhodne Azije, kjer so vse leto stalne temperature in visoka zračna vlanost. ivijo tudi v tropskih suhih gozdovih in savanah, pa tudi v mangrovi in priobalnih močvirjih.
Velikost ivljenjskega prostora tigra je odvisna od količine plena na njegovem območju. V osrednji Indiji in Nepalu, kjer je dovolj plena, ivijo samci tigrov na območju velikem od 12 do 95 km2.
Na daljnem vzhodu Rusije, kjer plena primanjkuje, pa samci ivijo na območju velikem do 400 km2. Tigri spijo, leijo in si negujejo kouh 20 ur dnevno. Dejavni so le 4 ure. Razlog je v tem, da imajo relativno majhno srce v primerjavi s telesnim volumnom in niso vzdrljivi tako kot psi.
Tigri ivijo na naem planetu e več kot 2 milijona let. e v 19. stoletju je ivelo v Aziji in vzhodnem delu Evrope okoli 100.000 tigrov, 9 različnih podvrst. Danes jih ivi samo e od 3.800 do 5.210 v majhnih in izoliranih populacijah.
Indijskih tigrov je okoli 2.000, indokinskih 960, malajskih 540, sibirskih 500, sumatranskih 500 in junokitajskih 30, za katere pa danes ne vemo ali sploh e ivijo! Balijski tiger je bil iztrebljen v 40. letih, kaspijski tiger v 70. letih in javanski tiger v 80. letih prejnjega stoletja.
Tigrov je vedno manj, ker človek uničuje njihovo ivljenjsko okolje. Primanjkuje jim plena, saj s človekom tekmujejo za hrano, človek jih lovi zaradi koe in drugih delov, ki jih ljudje uporabljajo v tradicionalni azijski medicini in tradiciji (npr. obredne noe).
Med leti 1875 in 1925 so samo zaradi portnega lova v Indiji ubili 57.000 tigrov. V 50 letih so pobili 10 krat več tigrov, kot jih danes sploh e ivi v naravi.
Kot popotniki bodite prizanesljivi opazovalci narave. Kot odgovorni ekoturisti podpirajte lokalne ohranitvene programe. Pazite, kaj kupujete, saj z mnogimi spominki naravnega izvora podpirate uničevanje vrst in naravnega okolja. Ali bi divji lovci e streljali tigre, če ljudje po svetu ne bi kupovali izdelkov iz tigrovih kosti, masti, notranjih organov, krempljev in koe?
Na počitnicah tudi pazite, kaj jeste, saj je pogosto na meniju meso ogroenih ivalskih vrst. Kot uporabniki izbirajte izdelke, ki so pridobljeni na sonaraven in etičen način. Ne kupujte ivih divjinskih ivali zato, ker se vam smilijo. Vsako, ki jo ''reite'', bo nadomestila nova iz narave.
Leta 1997 je Londonska zveza ivalskih vrtov in Global Tiger Patrol ustanovila organizacijo ''21. stoletje tigra'', ki si prizadeva ohraniti tigre v naravnem okolju. Od leta 2003 se tem prizadevanjem pridruujejo tudi evropski ivalski vrtovi.
V naravnem okolju tigrov poteka devet projektov, ki si prizadevajo za njihovo ohranitev. Naravovarstveniki kupujejo gozd, pogozdujejo, izobraujejo lokalno prebivalstvo kako iveti s tigrom v okolju ter divje lovce preusmerjajo v turistične vodnike.
Ko ohranjamo tigra, ohranjamo tudi njegov ivljenjski prostor in s tem vse rastlinstvo in ivalstvo na njegovem območju. Če ohranimo gozdove, da bodo v njih preiveli tigri, jih bomo ohranili tudi za nas, ljudi.
Program ob Mednarodnem dnevu tigrov:
I. Bioloke delavniceOd 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00 ure
Tiger azijski kralj ivali
Vloga tigrov v naravnem okolju in njihova ogroenost
II. Ustvarjalna delavnica
Od 10.00 do 11.30 ure ter od 16.00 do 17.30 ure
Izdelava kosmatega darila za tigra.
III. Lepotilnica
Od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00 ure
Barvanje obrazov motiv tigrov vzorec.
IV. Obdaritev tigrov
ob 11.20 uri: Obdaritev tigrov s kosmatim darilom presenečenja
ob 16.30 uri: Skok v viino za priboljkom