Mišja mrzlica
(03.07.2012) Ob pojavu mišje mrzlice letošnjo pomlad v Sloveniji, na Veterinarsko fakulteto UL sprejemamo številne klice občanov, kako ravnati v primeru stika s prostoživečimi glodavci. Postavljajo se vprašanja, ali je povzročitelj nevaren tudi za rejne živali in hišne ljubljenčke.
Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) je zoonoza, ki jo povzroča hantavirus. Prisotna je tako v Ameriki kot v Evropi in Aziji. Za okužbo so dovzetni zlasti glodavci in ljudje. Virus so ugotovili pri različnih vrstah miši, podganah in drugih glodavcih, ne pa tudi pri hrčkih, morskih prašičkih, pticah ali drugih ljubiteljskih vrstah živali.
Okuženi glodavci ne kažejo kliničnih znamenj bolezni, vendar izločajo virus v okolje z urinom, slino in blatom. Iz bolne na zdravo žival se virus lahko prenese z ugrizom, tesnim kontaktom, najpogostejši pa je prenos z aerosolom.
Človek se običajno okuži z vdihanim prahom v zraku, kontaminiranim z urinom, slino in iztrebki bolnih glodavcev. Možna je tudi neposredna okužba z ugrizom ali ob tesnem kontaktu z bolnim glodavcem.
Potek bolezni pri človeku je različen – okužba lahko poteče neopazno, brez vidnejših kliničnih znamenj ali pa v hujši obliki s povišano telesno temperaturo, prizadetostjo pljuč in ledvic, ko je potrebno bolnišnično zdravljenje (več na spletni strani IVZ).
V literaturi ni podatkov o tem, da bi bil virus mišje mrzlice v naravnih pogojih kužen tudi za domače živali kot so mačke, psi, govedo, prašiči, perutnina, ovce in konji. Dobro pa je, če ljubiteljskim vrstam glodavcem preprečimo stik z divjimi.
Pred okužbo se zaščitimo tako, da poskrbimo za periodično deratizacijo okolja, ki jo izvajajo pooblaščene organizacije. Z zaporo odprtin preprečimo divjim glodavcem vstop v hiše in garaže. Preprečimo, da bi imele miši dostop do hrane, krmil, pomij in poskrbimo, da je pokrov kontejnerjev z biološkimi odpadki vedno zaprt.
V okolici stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ne puščamo odpadkov, ki privabljajo glodavce. Pri čiščenju okolice se izogibamo suhemu pometanju, da ne dvigujemo prahu.
Ker je to bolezen, za katero zbolevajo ljudje, ne pa rejne in hišne živali, na Veterinarski fakulteti nismo razvijali diagnostičnih metod za dokazovanje hantavirusov. Laboratorijsko diagnostiko te bolezni izvajajo na Inštititu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
