Mednarodni tabor reevalnih psov Tolmin 2013
(30.09.2013) Enota reevalnih psov Slovenije, ki deluje v okviru Kinoloke zveze Slovenije, vsako leto v poletnem času organizira 5 dnevni tabor za vodnike reevalnih psov!
Namen teh taborov so intenzivni, večdnevni treningi s psi na terenu, ko se lahko posvetimo samo temu, namreč vsi vodniki smo samo prostovoljci, ki med tednom hitimo po slubah in olah, marsikatere večere in vikende pa preivljamo na treningu s svojim psom.
Pomemben namen takih srečanj je tudi izmenjava izkuenj med vodniki, druenje in spoznavanje vseh, ki delujejo v različnih drutvih doma in v drugih dravah z istim namenom - pomagati v iskalnih akcijah, iskanju in reevanju zasutih ali izgubljenih ljudi s pomočjo smrčkov naih psov.
Letos je ob praznovanju 20.obletnice delovanja Enote reevalnih psov Tolmin pripadala ta čast, da prevzamemo organizacijo prav tako jubilejnega 20. Mednarodnega tabora reevalnih psov enota iz Tolmina. e v decembru preteklega leto smo pljunili v roke in si prisegli, da naredimo nepozaben tabor, ki bo ostal udeleencem e dolgo v spominu.
Postavili smo si cilj izpeljati kvaliteten, pester, kulinarično in portno zanimiv in razgiban tabor, kjer ne bo nikomur dolgčas in kamor bi privabili čim več tujcev in kolegov iz drugih drutev.
Prehitro so minili meseci priprav. Prijave so prihajale iz vseh strani, temu so seveda sledile e tradicionalne odjave in tako se je Posočje v zadnjih avgustovskih dneh po vseh metalskih, reggaejakih in hipijskih dnevih prelevilo e v lajajočo Soča Festivalley Rescue dog camp.
Zbralo se nas je kar preko 150 vodnikov z okoli 180 psi. Tabor je bil stacioniran v kampu Camp Gabrje v vasi Gabrje pri Tolminu. Vodniki so bili razporejeni v 16 skupin, ki so jih vodili intruktorji ERPSa, dva intruktorja iz KVRPKja in kolegica iz Hrvakega HUOPPa.
eleli smo si, da si vodniki izmenjajo izkunje, zato smo naredili meane skupine iz različnih drutev, drav in organizacij. Skupine so sestavljale 8-10 vodnikov. Vodniki in psi so bili razporejeni meano glede na njihovo stopnjo olanja oz.znanja. Tako so lahko mlaji pridobivali izkunje starejih, izkueneji pa so mladim psom in vodnikom pomagali na poti k oblikovanju novega reevalnega teama in jim podajali znanje ter izkunje.
Zaradi velikega tevila tujih vodnikov iz Italije, Hrvake, Avstrije in Nizozemske, smo le te razporedili v skupine s tuje govorečimi intruktorji oz. člani skupine. Poudarek je bil v delu na ruevinah, vsaka skupina pa je vsaj enkrat imela trening iskanja pogreanih v naravi.
Za tak koncept dela smo se odločili zato, ker je trening na ruevinah zahtevneji v tem smislu, ker ni smotrno trenirati vedno na istih lokacijah, ampak je potrebno iskati nove okoličine, nove izzive za dober trening. V Sloveniji smo glede dobrih delovič za tovrstni trening omejeni in se trudimo poiskati vsaj podobne situacije kot jo predstavlja prava ruevina.
Psi, ki ičejo pogreano osebo na ruevini, običajno ne pridejo v neposreden stik z markerjem (simulacija potresa in zasute osebe), ker je le ta zakopan v zrukih, zato morajo biti psi e toliko bolj motivirani, da tako osebo locirajo in jo nakaejo z lajeem.
Ker nam Soka dolina ponuja obilo naravnih lepot, kar smo eleli pokazati tudi udeleencem, smo nekatera deloviča izbirali kar na podlagi Fundacije poti miru. Pot miru povezuje dedičino soke fronte in naravne znamenitosti Posočja. Posvečena je spominu na tevilne rtve prve svetovne vojne.
e pred samim taborom smo udeleence preko facebook strani seznanjali z fotografijami in opisi vseh 16ih delovič. V sliki in besedi smo jim tako predstavili znamenitosti in opise krajev ter delovič, ki so jih čakala na samem usposabljanju. V petih dneh smo skuali vodnikom prikazati kar se da največ lepot Posočja in s tem zdruili koristno z zabavnim :-) Deloviča so se razprostirala od Anhovega do Kobarida, po okolikih hribih in v Tolminski kotlini pa tja do Podbrda. Uporabili smo tako rove 1.svetovne vojne na Mengorah kot tudi zapučene tovarne, hie in gostiča.
Deloviča so ponujala pogled na Krn, Kobariko kostnico ali beneko dolino ter na rojstno hio Simona Gregorčiča, nekje pa ti je pogled lahko padel v grapo, grmovlje ali pa v smaragdno lepotico. Deloviča so bila tako razporejena po celotnem Posočju in ni bil ravno mačji kaelj vsako jutro spravit 150 vodnikov s okoli 180 psi na 16 različnih lokacijah in jih v popoldanskih urah pripeljati nazaj v kamp.
Logistika povezana s prevozi na deloviča je delovala pohvalno, za kar se moramo predvsem zahvaliti pripadnikom Slovenske vojske ter naim oferjem, ki so spretno vijugali s tovornjaki in kombiji na katere so bile prikljukane e pasje prikolice po ozkih Tolminskih cestah, ki so speljane po grapah, hribih in dolini reke Soče.
Organizatorji smo poskrbeli tudi, da udeleencem ni bilo nikoli dolgčas. Uredili smo posebej označeno sprehajaliče za pse z tevilnimi poops postajami, v dveh korakih pa si si lahko privočil tudi skok v mrzlo Sočo. Na voljo smo ponujali brezplačno izposojo koles, na voljo je bilo igriče za badminton, odbojko in koarko, tematski večeri pa so bili tudi lepo obiskani.
Gostili smo predstavnika GRS Tolmin, ki sta pripravila predavanja o primerih nesreč s katerimi so se srečali v preteklih letih. V petkovem popoldnevu smo udeleencem ponudili rafting in kajak na Soči, zvečer pa smo se v baru kampa kot v starih dobrih časih zazibali ob zvokih kitare izpod kolegovih prstov. Sobota je bila adrenalinsko obarvana. Laje psov je e zgodaj preplavil Soko dolino. Delo na terenu običajno ta dan poteka najbolj intenzivno.
Psi so v elji po delu v največjem zagonu, motivacija vodnikov je na vrhuncu. Vsi si elijo e več novega, odkrivajo se nove poti, druge poti do istega cilja. Nekateri teijo k boljemu lajeu ali iskanju, spet drugi trenirajo mikrolokacijo ali pa delajo samo reviranje. Mladi psi pridobivajo nove izkunje, učijo se oddaljevati od svojega vodnika in spoznavati svet proč od maminega krila.
In ugotavljajo, da je njihova igrača najbolj kul in da se splača prestopit marsikatero oviro, ki vodi do ponesrečenca. Prav tako intenzivne pa so bile tudi misli dveh hrabrih Nizozemskih vodnic, ki sta se podali na tandemski polet s padalom iz Kobale in si iz zraka ogledali tolmisko kotlino in na kamp. V sobotnih popoldanskih urah je sledila prava pasja trnica s predstavniki Eukanube ter lokalnimi izdelovalkami spominkov.
Tolminci pa smo za svoj 20.roj.dan pripravili e nepozabno zabavo z rotiljado in glasbeno skupino Johnny Bravo, ki se je zategnila pozno v noč. Kot se za rojstni dan spodobi seveda ni manjkala niti torta, za presenečenja eljne pa je sledil e ognjemet.. V e zadnje, nedeljsko jutro so nas prebudile kaplje deja, ki pa nam niso pokvarile dneva.
Vse dneve so skupine intenzivno trenirale od jutra do pozno popoldanskih ur. V nedeljo se je utrujenost pri obojih vodnikih in psih e kako poznala zato je sledila le e motivacijska urica ali dve za pse po blinjih delovičih, nato nedeljska goveja juhica izpod pridnih rok cateringa Novak, ki je vse dni polnil nae zadovoljne elodčke in analiza, da je tabor uspel natančno tako, kot smo si ga zamislili.
V organizacijo 20. Mednarodnega tabora reevalnih psov smo organizatorji ERP Tolmin , ki teje le 7 članov, vloili ogromno dela, truda in časa. S samo organizacijo smo pričeli e v decembru 2012. Na cilj je bil udeleencem ponuditi čim bolj kakovosten in programsko dodelan tabor.
Največji trd oreh nam je povzročalo iskanje lokacij oz. objektov, ki jih je za kvaliteten trening ni tako lahko najti. Do konca pa je vedno ostajalo vpraanje, če in kdaj so nam lastniki pripravljeni omogočiti njihovo uporabo, na nerganje sosedov pa na koncu nevede pozabi in te ti na to spomnijo, takoj ko z delom e prične.
Ljudje se včasih vedemo, kot da sami pomoči nikoli ne bomo potrebovali. e do tik pred zdajci nas je e bolj kot vse ulila vsakodnevna organizacija prevozov na deloviča, ker smo zaprosili za vozila pri različnih organizacijah in slubah in čakanje na odgovor nam je naredilo kar nekaj sivih las.
Glede na to, da je bil tabor z mednarodno udelebo, je to za sabo potegnilo e nekaj logističnega dela - prevajanja, poiljanje informacij, sprejemanje le teh in odgovarjanje na tisoč in eno vpraanje.
Vedno je bilo treba misliti e na tiste,ki nas ne razumejo v slovenčini, nekateri pa tudi v anglečini ne. Potrudili smo se in zbrali prevode osnovnih informacij, jedilnika, urnika dogodkov v vse jezike drav udeleenk. Na tem mestu se pa najbolj iz srca zahvaljujemo Campu Gabrje za vso pomoč pri organizaciji tabora in s tem marsikatero reeno teavo.
Menimo, da smo dosegli svoj namen. Finančno je bila sama organizacija kar velik zalogaj, ker smo se odločili, da ves denar, ki so ga udeleenci prispevali za tabor namenimo prav njim.
Tako smo poskrbeli za kvaliteten trening z odličnimi intruktorj, zabavo, super prehrano cateringa, ki je poskrbel za vse nae meso-, vege-, vegansko in dieto-jede elodčke in dali predvsem poudarek na dobrem počutju udeleencev.
Kljub trem veterinarkam, dvema zdravnicama in medicinski sestri smo v reevalnemu vozilu veterine Tolmin nudili pomoč le enemu zvitemu človekemu prstu in eni pasji zviti apici.
Konec dobro, vse dobro! Soča festivalley dobrih smrčkov, lajajočih gobčkov in mahajočih repkov je popolnoma uspel!
Fotogrfije si lahko ogledate na tej povezavi, RTV Slovenija pa je ojavil tudi kratek video prispevek.