Uporaba zunanjih seskovih barier pri presuševanju krav molznic

(22.05.2023) Doba presušitve je ključno obdobje za vzdrževanje zdravstvenega stanja vimena pri kravah molznicah. V tem obdobju se vimenski parenhim regenerira in vime se pripravi na novo laktacijo.

Avtor prispevka: Rok Marzel, DVM, spec. bujatrike

Doba presušitve je ključno obdobje za vzdrževanje zdravstvenega stanja vimena pri kravah molznicah. V tem obdobju se vimenski parenhim regenerira in vime se pripravi na novo laktacijo. Izkoristimo ga lahko tudi za zdravljenje že obstoječih, kroničnih okužb oziroma sub-kliničnih mastitisov, hkrati pa moramo biti zelo pozorni na nastanek novih okužb, ki so najpogostejše ravno preko dobe presušitve.

DOBA PRESUŠITVE

Za optimalno regeneracijo žleznega tkiva v vimenu bi morale biti krave presušene med 45 in 60 dni. V tem času se lahko v popolnosti izpeljejo vse faze dobe presušitve:

1. Faza involucije se začne v trenutku, ko se kravo neha molzti. Zaradi zastajanja mleka v mlečni cisterni, kanalih in alveolah se zmanjša sekrecija mleka, kar privede do regresije sekretornega tkiva, nakopičeno mleko pa se počasi resorbira. V seskovem kanalu se ustvari keratinski čep, ki zapre seskov kanal. Pri molznicah z visoko mlečnostjo se nastanek keratinskega čepa zamakne oziroma se ta sploh ne ustvari. Dolžina faze involucije je odvisna od količine mleka ob presušitvi, zaključila naj bi se znotraj 21 dni po presušitvi.
2. Faza mirovanja se začne, ko je faza involucije zaključena. Ta faza je odvisna od dolžine celotne dobe presušitve in naj bi bila dolga vsaj 14 dni. Gre za fazo rehabilitacije vimena, ki omogoči maksimalno prirejo mleka. Skrajševanje te faze lahko negativno vpliva na prirejo mleka v naslednji laktaciji. V praksi pogosto vidimo, da zaradi krajšanja skupne dolžine presušene dobe faza mirovanja pogosto izostane.
3. Faza kolostrogeneze se začne z nastajanjem kolostruma oziroma mleziva v vimenu. Ta se začne počasi ustvarjati že okoli 5 tednov pred telitvijo, najbolj intenzivno pa v zadnjih 14 dneh. To obdobje imenujemo faza kolostrogeneze. V tem obdobju postane vime ponovno aktivno, napolni se z mlezivom, ob večjem edemu in napolnjenosti vimena lahko to mlezivo tudi izteka.

Možnost za nastanek novih okužb vimena je v fazi mirovanja majhna, ravno nasprotno pa sta fazi involucije in kolostrogeneze obdobji z visokim tveganjem za nastanek novih okužb. Dovzetnost za nove okužbe v presušeni dobi je 10x večja kot preko laktacije. Največ novih okužb nastane takoj po presušitvi ter med prehodom presušene dobe v laktacijo (okoli telitve).

Slika 1: Dobo presušitve delimo v 3 faze, in sicer fazo involucije, fazo mirovanja ter fazo kolostrogeneze. Največ novih okužb vimena nastane takoj po presušitvi ter med prehodom presušene dobe v laktacijo.

TERAPIJA OB PRESUŠITVI

Terapija ob presušitvi mora biti izvedena takoj po zadnji molži ter ob upoštevanju striktnih higienskih ukrepov, kot je razkuževanje konic seskov pred aplikacijo pripravkov ter uporaba zaščitnih rokavic. Za preprečevanje novih okužb se večina rejcev poslužuje uporabe dolgo delujočih antibiotikov ob presušitvi (tube za presušitev). Antibiotiki dobro zaščitijo vime pred novimi okužbami preko faze involucije, medtem ko se njihova prisotnost v vimenu zmanjša pod stopnjo zaščite v fazi kolostrogeneze. V smislu preudarne rabe antibiotikov je njihova uporaba za presuševanje pri kravah z zdravim vimenom v številnih državah omejena, takšne smernice lahko sčasoma pričakujemo tudi v Sloveniji. Zaradi nezaščitenosti vimena v fazi kolostrogeneze ter zmanjševanja uporabe antibiotikov se številni rejci že poslužujejo uporabe seskovih čepov, ki se jih aplicira v seskov kanal. Lahko se jih uporablja kot samostojne pripravke ali v kombinaciji z dolgo delujočimi antibiotiki. Ti notranji seskovi čepi delujejo kot inertne fizične bariere v seskovi cisterni, s čimer preprečujejo prehod bakterij iz zunanjega okolja v vime preko celotne dobe presušitve.

ZUNANJE SESKOVE BARIERE

Pred novimi okužbami vimena lahko krave zaščitimo tudi z uporabo zunanjih sredstev za zaporo seskovega kanala oziroma zunanjih seskovih barier. Gre za umetne polimere, ki jih nanesemo na sesek s pomakanjem (Slika 2). Zunanje seskove bariere nimajo dolgotrajnega delovanja, vendar nudijo dobro zaščito dokler so seski pokriti z zaščitnim filmom. Obstojnost take bariere je odvisna od količine mleka pred presušitvijo ter načina reje oziroma namestitve presušenih krav.

Slika 2: Uporaba zunanjih seskovih čepov (Ubera dry® Inovet)

Predvideva se, da obstanejo na sesku nekaj dni do enega tedna, na vsak način pa dlje kot običajna razkužila za krave po molži, kar je lahko ravno dovolj, da preprečimo nastanek novih okužb v prvih dneh po presušitvi. Zunanje seskove bariere preprečujejo iztekanje mleka iz polnega vimena po presušitvi, na ta način preprečujejo vnos bakterij skozi seskov kanal, še posebej, če so živali nastanjene v slabših higienskih razmerah. Z zaščito seska preprečujejo tudi nalete muh, ki se prehranjujejo z iztekajočim mlekom in tako preko kapljic mleka na konici seska prenašajo povzročitelje mastitisa. Zunanje seskove bariere ne vplivajo na karenco, z njimi ne posegamo v seskov kanal, s čimer zmanjšamo možnost poškodb, predvsem pa vnos novih bakterij ob nezadostnem razkuževanju pred aplikacijo oziroma ob nehigienski aplikaciji tub.

UPORABA ZUNANJIH SESKOVIH BARIER

Uporaba zunanjih seskovih barier se predlaga za rejce, ki še ne uporabljajo terapije ob presušitvi, medtem ko se pri rejcih, ki že imajo ustaljeno rutino presuševanja svetuje kot dodatna zaščita pred novimi okužbami. Sredstva, ki ustvarijo zunanjo seskovo bariero se lahko dobro kombinirajo z uporabo dolgo delujočih antibiotikov. Ti sicer preprečujejo nove okužbe z zaviranjem rasti bakterij, vendar ne vplivajo na zaprtje seskovega kanala. To pomeni, da lahko bakterije še vedno preidejo v vime skozi odprt seskov kanal in tako potencialno povzročijo okužbo.

Z uporabo zunanje seskove bariere lahko fizično zapremo seskov kanal in tako dodatno zaščitimo vime. Zunanje seskove bariere lahko dobro kombiniramo tudi s seskovimi čepi, ki jih apliciramo v seskov kanal. Ti namreč potrebujejo nekaj časa, da se na podlagi telesne temperature živali razporedijo po seskovem kanalu in tako ustvarijo čep, ki dokončno zapre seskov kanal. V tem obdobju lahko z uporabo zunanje seskove bariere nudimo primerno zaščito pred novimi okužbami.

Dodatna možnost za uporabo zunanjih seskovih barier obstaja pri telicah, še posebej tistih, ki jih rejci že pred telitvijo navajajo na molzišče oziroma molznega robota. Težave z zdravstvenim stanjem vimena pri telicah so najpogosteje povezane z okužbami vimena v fazi kolostrogeneze. Z uporabo zunanjih seskovih barier v obdobju pred telitvijo bi lahko tako dobro zaščitili telice pred novimi okužbami vimena.

AKTUALNE RAZISKAVE O UPORABI ZUNANJIH SESKOVIH BARIER

Zaenkrat obstaja malo raziskav o uporabi zunanjih seskovih barier. Ena objavljena študija je na modelih gumijastih seskov preverjala delovanje različnih zunanjih seskovih barier na preprečevanje okužb vimena z najbolj pogostimi bakterijami, kot so E. coli, Strep. uberis in Staph. aureus. Ugotovili so, da ob prisotnosti zaščitnega filma na sesku, zunanje seskove bariere tvorijo dobro zaščito pred omenjenimi bakterijami. Med različnimi pripravki se je najbolje odrezal Ubera dry® (Slika 3).

ZAKLJUČEK

Zdravo vime je ključnega pomena v rejah, kjer je prireja mleka primarnega pomena. Preverjanje delovanja rutinskih postopkov ter uvajanje novosti v smislu izboljšanja zdravstvenega stanja vimena je vedno dobrodošlo. Uporaba zunanjih seskovih barier je lahko korak v pravo smer v številnih rejah, kjer se spopadajo z visokim deležem novih okužb vimena v času presušitve, v rejah kjer se presušuje živali z visoko mlečnostjo in je iztekanje mleka po presušitvi pogost pojav ter v primerih, ko se ne uspe zagotoviti optimalnega bivalnega okolja za presušene krave. Smiselna je tudi v ekoloških rejah, kjer se že sedaj redkeje poslužujejo uporabe antibiotikov ob presušitvi, dodatno pa bo pridobila na pomenu, ko splošna uporaba dolgo delujočih antibiotikov za presuševanje več ne bo dovoljena.