Skrb in nega ivali v rani mladosti se vedno obrestujeta
(19.05.2015) Driske so eno najpogostejih bolezenskih stanj pri teletih v prvih 30 dneh po telitvi. Imajo pomemben vpliv na zdravstveno stanje ivali, njihov razvoj ter ekonomiko pitanja in plemenske vzreje.
Za učinkovito prepoznavanje in ukrepanje je za rejca potrebno poznavanje osnovnih zakonitosti imunskega sistema telet, razvoja prebavil, prehrane, nege in oskrbe novorojencev ter najpogostejih infekcijskih oz. zajedavskih bolezni.
Imunski sistem novorojenih telet
Novorojena teleta, za razliko od odraslega goveda, niso sposobna samostojno razviti zadovoljiv obrambni sistem. Novorojena teleta sicer proizvajajo majhno tevilo protiteles, vendar rezultati tudij kaejo, da primarnega imunskega odgovora niso sposobna razviti e 10-14 dni po izpostavljenosti infekciji.
Prva protitelesa (imunoglobulini) se v krvi pojavijo po 4. dnevu po porodu, koncentracije, primerljive s tistimi pri odraslem govedu, pa doseejo do 128. dne starosti. Najpomembnejo začito telet pred infekcijami prebavil predstavlja lokalna imunost. Sluznica črevesja je zelo izpostavljena kodljivim mikroorganizmom, zato predstavljajo kislina v siričniku, protitelesa v črevesnih resicah in črevesna mikroflora pomembno začito pred njimi.
Kolostrum ali mlezivo
Kolostrum ali mlezivo je izloček mlečne leze matere. Nastaja v času presuitve mlečne leze oz. nekaj tednov pred porodom. Koncentracije protiteles v mlezivu doseejo 5 do 10-kratne vrednosti koncentracij v krvi matere. Mlezivo prve mole oz. podoja se bistveno razlikuje od mleka in vsebuje 27% suhe snovi, od tega 2,7% kazeina, 16% globulinov in albuminov, 3,4 do 9% mačob in 3% laktoze. Vsebnost suhe snovi, predvsem beljakovin oz. protiteles, v prvih 4 dneh pade na raven vsebnosti v mleku. Zaradi prej opisane
nezadostne imunosti novorojenih telet in visokih koncentracij začitnih snovi v mlezivu je seveda nujno, da dobijo ivali mlezivo čim prej.
To je pomembno iz dveh razlogov:
- koncentracija protiteles v mlezivu s časom pada in
- prepustnost črevesne sluznice za resorpcijo protiteles v kri teleta je iz ure v uro slaba. Resorpcija protiteles se v črevesju po estih urah po porodu znatno zmanja, po 12 urah je polovična, po 24 urah pa znaa le e 10% resorpcije prvih ur po rojstvu.
Hranjenje telet z mlezivom
Čas hranjenja ter količina in kvaliteta zauitega mleziva pomembno vplivajo na razvoj imunskega sistema telet in s tem na njihovo dovzetnost za okube z različnimi mikroorganizmi. Priporočljivo je, da teleta dobijo zadostno količino mleziva v prvih dveh urah po porodu, v prvih estih urah skupaj to znaa 100-200 g protiteles IgG. V prvih 12 urah naj bi ivali zauile 10 -15 % telesne tee mleziva (50 g/liter IgG).
Na kvaliteto mleziva vplivajo tevilni dejavniki kot so:
- Starost matere: krave v prvi laktaciji proizvedejo manjo količino mleziva, ki je slabe kvalitete.
- Pasma: mesne pasme imajo praviloma vije koncentracije protiteles Ig v mlezivu kot mlečne.
- Letni čas: Koncentracije protiteles v mlezivu so najvije prI kravah, ki so telile v decembru in januarju, ter najnije pri telitvah v februarju in marcu.
- Cepljenje mater: s cepljenjem mater v casu 3 12 tednov pred telitvijo zagotovimo zadostno količino specifičnih protiteles v mlezivu proti najpogostejim povzročiteljem driske pri teletih.(rota in korona virus, E.coli)
- Kvalitetna presuitev: dovolj dolgo presuitveno obdobje (6-8 tednov) in zdrava mlečna leza (bakterioloko negativna) omogočata dobre pogoje za razvoj kvalitetnega mleziva. Mastitis v presuitvi na oboleli četrti zmanja količino mleziva za 17%, v primeru propada mlečne leze pa mleziva sploh ni.
Do 50 % novorojenih telet ne zauije dovolj mleziva. e posebej teleta, ki sesajo sama, običajno prehitro odnehajo.
Driske pri novorojenih teletih
V prejnjem poglavju smo se seznanili z zakonitostmi obrambnega sistema telet in njegovega pomena na zdravstveno stanje. Driske se lahko pri teletih pojavijo zelo zgodaj, e v prvih dneh ivljenja. Ob zmanjani imunosti, ki je običajno posledica nezadostne oskrbe s kvalitetnim mlezivom, lahko pride do okub črevesja z različnimi povzročitelji:
VIRUSNI POVZROCITELJI:
Rota virusi
Okube telet z rota virusi se pojavijo 5 14 dni po telitvi. Virusi so ubikvitarni, kar pomeni, da so prisotni v okolju telet. Značilnost te skupine virusov je, da se lahko prenaajo tudi med nekaterimi različnimi vrstami (ljudje, govedo, praiči, drobnica). Virusi prizadenejo in uničijo celice črevesnih resic, ki so zadolene za resorpcijo vode in hranilnih snovi, zato pride do močne driske. Okuba lahko klinično prizadene od 5% pa do 80% telet. Smrtnost prav tako niha, pogine lahko 5% do 60% telet.
Korona virusi
Okube telet s korona virusi se pojavijo 3 21 dni po telitvi. Podobno kot rota so tudi korona virusi splono razirjeni med populacijo. Pojavnost niha med 11 % in 80 %. Korona virusi se za razliko od rota razmnoujejo tako v črevesnih celicah kot tudi v celicah zgornjih dihal. Virusi kroijo v zaprtih čredah in se prenaajo iz starejih telet na novorojence. To je tudi eden od razlogov zakaj je izolacija novorojenih ivali (igluji, samostojni boksi) tako pomembna. Teleta se lahko okuijo preko gobca, pa tudi preko dihalnih poti. Prizadetost sluznic tankega in debelega črevesja je trajna in teko nadomestljiva. Pogin telet je večji kot pri rotavirusnih infekcijah.
Terapija virusnih infekcij
Pri terapiji je najpomembneja rehidracija ivali s tekočino in z elektroliti (v obliki infuzij ali pitja) ter splona podpora organizmu. Antibiotiki pri virusnih infekcijah niso učinkoviti, v primeru okub s sekundarnimi povzročitelji (koliformi, klostridiji in salmonelami) pa je njihovo dajanje smiselno. Pomembna je tudi nega ivali po zdravljenju (namestitev, temperatura okolja, prehrana).
BAKTERIJE IN PROTOZOI
Escherichia coli (E. coli)
Med bakterijami, ki lahko prizadenejo novorojena teleta in povzročijo drisko, je na prvem mestu E. coli. Infekcija vodi do hudega vnetja črevesne sluznice. Bolezen izbruhne e 2 5 dni po porodu in jo imenujemo tudi kolibaciloza. Bakterija je vseprisotna v okolju, e posebej v slabih higienskih razmerah. Izloča poseben strup, enterotoksin, ki vpliva na prepustnost črevesne stene za tekočino. Posledica tega je hitro izgubljanje telesnih tekočin in močna dehidracija ivali. Klinično se bolezen kae v močni prizadetosti ivali, telesna temperatura je normalna ali celo zniana, ni apetita, trebuh je zmerno napet, blato je zelo vodeno, bledo rumeno do oker barve. Brez takojne terapije, predvsem rehidracije, antibiotikov in podpore, je prognoza zelo slaba. Bakterija lahko v septikemični obliki vdre tudi v krvni obtok, pride do sepse, kar e poslaba teko zdravstveno stanje in običajno vodi v pogin ivali.
Druge bakterijske vrste (salmonele, klostridiji), ki povzročajo driske so, kljub hudim izgubam ob izbruhih, manj pogoste v primerjavi s prej natetimi povzročitelji.
Kriptosporidioza
Med kokcidijskimi povzročitelji je pri novorojencih najpomembneja kriptosporidioza. Gre za protozoarno bolezen, ki je prisotna v nekaterih rejah in prizadene teleta v starosti 7 14 dni. Bolezen ne ogroa telet z normalnim obrambnim sistemom, pri zmanjani imunosti pa lahko povzroči znatne kode. Je tudi zoonoza, kar pomeni, da je moen prenos na ljudi. Klinična slika bolezni ni značilna,
driska je srednje močna in traja dalj časa ne glede na tekočinske terapije ivali. Na to bolezen pravzaprav posumimo ravno zaradi kroničnosti driske in neodzivnosti na klasične terapije. Teleta so lahko apatična, ne jedo in dehidrirajo. Bolezen sčasoma mine sama od sebe, v kolikor ni v času okube prilo do zapletov in sekundarnih infekcij.
Preventiva
Mnogo bolj, kot zdravljenje obolele ivali, je uspeno preprečevanje pojavljanja drisk v zgodnjem poporodnem obdobju. Predvsem je ta ukrep bolj ekonomičen in dolgoročno učinkoviteji. Pri tem odpadejo dodatno delo pri oskrbi obolele ivali, izgube zaradi zmanjanega prirasta ali celo pogina ivali, dodatna količina krme in stroki zdravljenja ivali. Kaj je potrebno narediti?
Izboljati je potrebno higienske pogoje namestitve telet (čist, zračen in dovolj velik boks) in pravočasno zagotoviti zadostno količino (vsaj 3-4 l v prvih 6 urah po telitvi) oz. 5-6 l kvalitetnega mleziva v prvih 24 urah. Teleta pa najbolje začitimo tako, da cepimo njihove matere v času presuitve s cepivom, ki vzpodbudi nastanek posebnih protiteles proti E. coli, rota in korona virusom. Mlezivo teh krav je bogateje s temi protitelesi in zato tudi veliko učinkoviteje začiti tele pred driskami v zgodnjem poporodnem obdobju.