Preprečimo driske pri teletih, s pravilnim prvim napajanjem
(30.04.2015) Avtorica prispevka Lila Gros, dr.vet.med., predavateljica na Srednji veterinarski šoli v Ljubljani, vam predstavlja osnovne vzroke za pojav drisk pri teletih ter načine, s katerimi jih najuspešneje preprečujemo.
Porod sredi noči. Tele živo a utrujeno od dolgotrajnega poroda tako, da mu ni do sesanja. Utrujeni od celodnevnega dela smo tudi mi in noč je namenjena počitku, zato tele na hitro zbrišemo s snopi sena, morda polijemo po tilniku z mrzlo vodo, pogledamo spol in ga namestimo stran od krave, na pripravljeno ležišče.
Napojili ga bomo zjutraj. Odidemo spat in zaspimo kot ubiti. Kaj se med tem dogaja v hlevu?
Tele se počasi privaja na življenje zunaj matere, na dihanje, na hlevsko okolje, na temperaturno razliko. Poskuša se pobrati in po večkratnih poizkusih mu to običajno tudi uspe. Ves ta napor mu pobere veliko energije, zato v dveh do šestih urah po porodu postane lačen.
Ker ni nikjer seska iz katerega bi priteklo mleko začne lizati in sesati predmete v svoji neposredni okolici, ki so vedno in zagotovo polni mikroorganizmov. Na ta način mikroorganizmi pridejo v prebavila popolnoma nezaščitenega novorojenega teleta, ga hitro obvladajo, največkrat povzročajo driske pogosto pa tudi pogine, saj z lahkoto vdrejo direktno v kri.
Tele namreč v maternici živi v sterilnem okolju, hranilne snovi in kisik pa dobiva od matere preko posteljice in žil v popkovini, direktno v svoje telo, po isti poti pa iz svojega telesa v materino kri oddaja odpadne snovi. Posteljica služi torej kot izredno pomemben posrednik med materjo in plodom, ki deluje podobno kot sito, skozi katerega prehajajo le zelo majhni delci. Krvne celice in protitelesa iz krvi krave, torej ne prehajajo v kri teleta. Kri matere in plodu se nikoli ne mešata.
Plod ima svoj krvni obtok, mati pa svojega. S porodom se popkovina pretrga, s tem pa se pretrga tudi direktna povezava med kravo in teletom in organizem teleta se mora zelo hitro prilagoditi na bivanje v neprijaznem okolju izven maternice. Ta adaptacija mu uspe le ob pravočasnem prvem napajanju s kakovostnim mlezivom, ki vsebuje hranilne snovi in neobhodno potrebna protitelesa.
Pomen in značilnosti mleziva (kolostruma) za teleta
Mlezivo oziroma kolostrum je izloček mlečne žleze (vimena) prve dni po telitvi. Ena bistvenih sestavnih komponent kolostruma so protitelesa (Ig – imunoglobulini). Njihova naloga je da se vežejo na mikroorganizme ali druge škodljive snovi v telesu, nato pa se tako nastali kompleks uniči s posebnimi imunskimi mehanizmi in se odstrani iz organizma. Pri kravi je v kvalitetnem kolostrumu koncentracija protiteles pet do deset krat višja kot v njeni krvi.
Tele se rodi popolnoma brez protiteles v svoji krvi, saj le ta tekom brejosti ne prehajajo skozi posteljico. Zato je za razvoj in zdravje teleta izjemnega pomena da čim prej po porodu (v dveh do šestih urah) zaužije zadostno količino kvalitetnega kolostruma. V primeru da z napajanjem odlašamo, bo tele, ki hitro postane lačno, začelo sesati in lizati z mikroorganizmi kontaminirane predmete v svoji okolici. Posledica tega so obolenja prebavil in dihal.
Poleg protiteles vsebuje kolostrum tudi nespecifične obrambne snovi, ki zavirajo rast bakterij v črevesju teleta, to so laktoprotoksidazo, lizocim in laktoferin. V kolostrumu so tudi obrambne celice, bela krvna telesca (levkociti), ki po sesanju nepoškodovana preidejo iz črevesja novorojenega teleta v njegovo kri. Poleg naštetih snovi, ki služijo neposredno za obrambo pred okužbo novorojenca, pa vsebuje kolostrum še vitamine (A, D, E in B kompleksa), ter mineralne snovi (kalij, kalcij, magnezij, natrij, krom, cink in klor) v povsem drugačnih razmerjih in koncentracijah kot v mleku. Pomemben sestavni del kolostruma so tudi različni rastni faktorji, ki vplivajo na presnovo, na endokrini sistem in na pasivno imunost teleta. Vse te snovi spodbujajo dozorevanje črevesne sluznice in tako vplivajo na zmožnost vsrkavanja (resorbcijo) hranilnih snovi iz črevesja v kri.
Takoj po telitvi vsebuje kolostrum krave 27% suhe snovi, od tega 2,7% kazeina, 16% globulinov in albuminov, 3,4 do 9% maščob in 3% laktoze. Suha snov, predvsem beljakovine (protitelesa) začnejo prvi dan po telitvi naglo upadati tako, da ima produkt mlečne žleze sestavo normalnega mleka že četrti dan po telitvi. Torej bi z izrazom pravi kolostrum lahko označili le izmolzek prve molže po telitvi, saj je v njem koncentracija protiteles (imunoglobulinov) najvišja, nato pa upada z vsako molžo tako, da je že pri drugi molži v kolostrumu le 60% imunoglobulinov glede na prvo.
Kako dobro zaščito bo nudil kolostrum teletu je odvisno od več dejavnikov in sicer:
- Od pravočasnega zaužitja dovolj velike količine kolostruma in od koncentracije imunoglobulinov, ki jih le ta vsebuje. Statistika kaže, da kar polovica novorojenih telet ne zaužije dovolj kolostruma, še posebej tista, ki sesajo sama. Teleta je treba prvič napojiti v roku dveh do šestih ur po porodu, z dvema do štirimi litri kolostruma.
- Zaščita mater s cepljenjem (vakcinacijo) tri do dvanajst tednov pred telitvijo, zagotovi v kolostrumu dovolj specifičnih protiteles, ki zaščitijo tele pred najpogostejšimi povzročitelji (E. coli, rota virusi, korona virusi…) drisk.
- Od načina napajanja. Pri novorojenem teletu so predželodci zelo majhni in nerazviti, močno pa je razvit siriščnik, ki služi za prebavljanje – sesirjenje mleka (kolostruma), ki je v tem obdobju edina hrana novorojenca. Če tele sesa, vse popito mleko (kolostrum) steče direktno v siriščnik po posebnem, tako imenovanem požiralnikovem žlebu, ki se oblikuje le med sesanjem, med napajanjem z vedra pa ne. Če teleta napajamo z vedra, se požiralnikov žleb torej ne oblikuje in popito mleko oziroma kolostrum zato zateka v predželodce, kjer se ne more sesiriti in prebaviti na pravilen način. Posledica takega napajanja je zato pogosto vzrok prebavnih motenj in drisk.
- Le vitalna novorojena teleta z dobro razvitimi prebavili, lahko v celoti izkoristijo zaužiti kolostrum. Na vitalnost novorojenih telet in razvitost njihovih prebavil, pa v največji meri vplivamo s pravilno oskrbo in pravilno prehrano brejih krav v zadnji tretjini brejosti.
- Zdrava mlečna žleza in dovolj dolgo presušitveno obdobje, v katerem si mlečna žleza opomore in obnovi, sta osnovi za nastanek kvalitetnega kolostruma.
- Prvesnice, v primerjavi s kravami proizvedejo manjšo količino kolostruma, ki je tudi slabše kvalitete. Pomagamo si lahko z zamrzovanjem kolostruma starejših krav, ki ga pred uporabo odtajamo in ogrejemo na primerno temperaturo v vodni kopeli. Na tržišču so tudi umetni nadomestki za kolostrum, ki pa so dragi in manj učinkoviti od naravnega.
- Koncentracija protiteles v kolostrumu je najvišja pri kravah, ki telijo v decembru in januarju in najnižja pri kravah, ki telijo v februarju in marcu.
Driske novorojenih telet
Poleg pljučnih bolezni so driske ene najpogostejših bolezni pri teletih v prvih tridesetih dneh življenja. Pri teh boleznih nastane velika škoda, ne samo zaradi stroškov zdravljenja, temveč tudi zaradi izgub, nizkih dnevnih prirastov in upočasnjenega razvoja oziroma zahiranja telet.
Do drisk pri teletih prihaja zaradi več razlogov. Poleg zunanjih pogojev, kamor spadajo zoohigijenski pogoji v hlevu, stres in krma, se ob zmanjšani imunosti, ki je običajno posledica nezadostne oskrbe s kvalitetnim kolostrumom, lahko pojavijo okužbe črevesja s patogenimi mikroorganizmi (virusi, bakterijami in protozoi).
Bakterijske okužbe
Najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk pri novorojenih teletih je bakterija Escherichia coli (E. coli). Bolezen, ki jo povzroča imenujemo kolibaciloza. Gre za akutno infekcijsko bolezen mladičev, ki poteka v več oblikah in sicer kot: septikemija (zastrupitev krvi), dizenterija (bela griža), enterotoksemija (zastrupitev črevesja s toksini), pnevmonija (pljučnica) ali poliartritis (vnetje sklepov). Najnevarnejša oblika kolibaciloze je septikemija ali kolisepsa, pri kateri povzročitelj vdre v krvni obtok in se raznese po vseh organih. Pojavlja se pri tistih novorojenih teletih, ki v krvi nimajo dovolj protiteles iz kolostruma, torej pri tistih, ki so bili prepozno prvič napojeni, so dobili premalo kolostruma ali pa je bil le ta preslabe kvalitete.
Virusne okužbe
Najpogostejša povzročitelja virusnih drisk pri novorojenih teletih so rota in korona virusi. Večje škode povzročajo v hlevih, kjer so porodi pogosti in je na enkrat prisotnih več novorojenih telet. Možnost okužbe se povečuje ob:
- pomanjkljivi oziroma nepravilni negi teleta po porodu (odstranjevanje sluzi iz nosne in ustne votline teleta z umazanimi prsti),
- prepoznem in nezadostnem prvem napajanju s kolostrumom,
- napakah pri napajanju (nepravilni temperaturi mleka, nepravilni koncentraciji mlečnega nadomestka…),
- neugodnih bivalnih pogojih v hlevu (prepih, vlaga…),
- namestitvi teleta za kravami, kjer pridejo v kontakt z njihovim fecesom
- in namestitvi telet preblizu skupaj.
Rota virusne infekcije se običajno pojavljajo v prvem tednu, korona pa v drugem in tretjem tednu po rojstvu. Pogoste so tudi kombinirane okužbe z obema virusoma. Po vstopu skozi ustno votlino virus hitro prodre v tanko črevo, kjer uničuje črevesne resice. Bolna teleta so apatična, neješča, pojavi se vročina. Zaradi poškodb črevesnih resic se pojavi močna driska.
Specifičnega zdravljenja ni, zato se poslužujemo podporne terapije (nadomeščanje tekočine in elektrolitov, uporaba probiotikov, kot preventiva pred bakterijskimi okužbami pa apliciramo tudi antibiotike). Bistvenega pomena pri teh virusnih boleznih je preventiva, v hlevih kjer prihaja do poginov, pa je izjemno priporočljiva, če ne celo nujna vakcinacija brejih krav.
Protozoarne okužbe
Kriptosporidiozo pri teletih povzroča enocelični organizem (protozoi) Cryptosporidium parvum. Zbolevajo predvsem teleta v starosti od treh dni do treh tednov. Obolela teleta so slabotna in imajo hudo drisko, pogosto s primesjo sluzi, krvi ali neprebavljenega mleka.
Teleta, ki zbolijo moramo izolirati saj s fecesom izločajo oociste še nekaj dni po prenehanju kliničnih znakov, kar pomeni da so ves ta čas kužna. Specifične terapije ni, zato je čim prej potrebno začeti s podporno terapijo.
Preventiva
Vsak rejec se zaveda, da je vsako tele dragoceno in da izgube teličk zaradi drisk povzročajo velik udarec za obnovo črede, bikcev pa za pitanje. Tudi obrat kapitala v govedoreji ni prav kratek. Jasno je, da so veterinarske usluge drage in se jim zato želimo izogniti. Ravno zaradi teh dejstev pa mora biti v interesu vsakega govedorejca vzrejati zdrava, vitalna teleta, brez izgub ali nepredvidenih stroškov zdravljenja.
Preventiva (preprečevanje) ima torej pri omenjenih kužnih boleznih telet, mnogo večji pomen, kot samo zdravljenje in temelji na:
- ustrezni oskrbi brejih krav (pravočasnem presuševanju, kakovostno in količinsko ustreznem obroku…),
- pripravi živali na porod (čiščenju in razkuževanju osramja...),
- ustreznih zoohigienskih razmerah v porodnišnici (rednem čiščenju in razkuževanju, suhem nastilju...),
- pravočasnem in ustreznem prvem napajanju (v prvih dveh do šestih urah po rojstvu iz čistih seskov ali čistih posod...),
- vakcinaciji brejih živali (teleta najučinkoviteje in najenostavneje zaščitimo z vakcinacijo - cepljenjem njihovih mater v času presušitve. Cepivo vzpodbudi nastanek protiteles, ki preprečujejo pojav rota in korona viroz, ter kolibaciloze. Kolostrum vakciniranih krav je zato bogatejši s temi protitelesi in zato tudi mnogo učinkoviteje ščiti novorojeno tele pred driskami.
Lila Gros, dr. vet. med.
