Driska pri kuncih
(11.11.2022) Objavljamo kratek povzetek prispevka o vzrokih, diagnostiki in monostih zdravljenja driske pri kuncih, ki ga je sestavila Anja Zavrnik, dr.vet.med., članica ekipe Melisa veterina d.o.o.
Driska z (ali pogosto tudi brez) poslabanja splonega stanja je pri kuncih pogosta. Vendar pa je le redko samostojna bolezen, temveč le simptom, ki ima lahko tevilne vzroke. Poznavanje prebavnega trakta kuncev je zato enako pomembno kot čas, potreben za podrobno anamnezo in klinični pregled.
V osnovi je pomembno simptomatsko zdravljenje, vendar bo brez naslavljanja osnovnega problema le-to kratkotrajno uspeno ali celo neuspeno. Gastrointestinalni trakt kuncev ima nekaj fiziolokih posebnosti, zaradi katerih je bolj dovzeten za prebavne motnje. Najpomembneje so na kratko obravnavane spodaj.
Medtem ko sta kardija in pilorus zelo močna, pa ima elodec zelo tanko, ibko razvito tunico muscularis, zato se ne more sam skrčiti in izvesti bruhanja ali celo samo ruktusa. Zaradi tega kunec ne zmore samostojno odstraniti kopičenja plina v prebavilih na ta način. Nadaljnji transport elodčne vsebine lahko poteka le z novo zauito krmo.
Cekum je velika fermentacijska vreča: tu se sintetizirajo hlapne mačobne kisline, vitamini (zlasti vitamini B skupine) in aminokisline. Pri kuncih je blato slepega črevesa, imenovano cekotrof, e po videzu povsem drugačno od ostalega blata. Slednje se izloča v obliki suhih kroglic, ki vsebujejo vidne surove vlaknine, medtem ko je blato slepega črevesa mehkeje, intenzivnejega vonja, sprijeto kot grozdje in prekrito s plastjo mucina. Večinoma se proizvaja ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, kunec pa jih pobere in ponovno zauije.
Kunci imajo tudi kompleksno, raznoliko sestavljeno črevesno mikrofloro, ki je zelo dovzetna za motnje in se odziva na različne vplive, kot so napake pri hranjenju (tabela 1) ter njihove posledice. Neustrezno sekljanje hrane ali neenakomeren vnos krme (na primer v primeru zobnih bolezni ali okub), ter tevilni drugi dejavniki lahko poruijo ravnovesje črevesne mikroflore (primerjaj tudi tabelo 2, Vzroki za drisko).
Če kunec pride v ambulanto zaradi spremenjene konsistence blata, je treba po podrobni anamnezi vedno opraviti celoten sploni klinični pregled driske običajno ne obravnavamo kot edino ali samostojno bolezen, temveč kot simptom oz. posledico druge spremembe (slika 2).
Slika 1: Anogenitalni predel zamazan z blatom
Poleg tega je treba ločiti, ali ima kunec 'pravo' drisko ali pa lastnik na drisko zgolj sumi. To se lahko zgodi, ko so se na primer oblikovale velike količine cekotrofov, ki jih kunec ni zauil, ali ker je anogenitalni predel zamazan s cekotrofi, ne da bi bila konsistenca patoloka. Tu so lahko na primer vzrok za teave spremembe, ki omejujejo gibljivost ivali, da se ne more več dovolj negovati (npr. degenerativne bolezni hrbtenice, pa tudi debelost).
POZOR: Anogenitalni predel kunca z drisko je pogosto vlaen in zamazan z blatom (slika 1), ker se ivali (ne morejo) očistiti dovolj. Da bi lahko izključili prisotnost miaze, ki se pojavi predvsem vendar ne samo poleti in na prostem, je treba anogenitalni predel vedno očistiti ali prirezati dlako in temeljito pregledati!
Pri jemanju anamneze nas zanimajo tudi vsi drugi znaki bolezni, ki jih je opazil lastnik. Enako pomemben je prav tako pogovor o krmljenju, predhodnih obolenjih in o zdravstvenem stanju morebitnih drugih ivali v reji. V okviru splonega pregleda se moramo nato osredotočiti predvsem na ustno votlino oziroma zobe ter na palpacijo in avskultacijo prebavil.
Slika 2: Če je črevesna flora preraščena s kvasovkami, je blato mehko, vlažno in sijoče (levo cekalno blato, desno zgoraj običajno suhe kroglice blata)
Pregled blata je nepogreljiv za nadaljnje preiskave; po potrebi se izvedejo tudi nadaljnji posebni pregledi. Rentgenske preiskave so indicirane pri vseh spremembah na zobeh in čeljusti ter pri nabiranju plina v prebavilih ali ob sumu na neoplazijo v prebavnem traktu. Sonografija je prav tako pomembna diagnostična metoda pri sumu na neoplazijo. Tu je treba opozoriti, da lahko plini v črevesju oteijo ali onemogočijo oceno struktur.
Koproloke preiskave
Preiskave blata sodijo med posebne preiskave, ki se vsakodnevno rutinsko izvajajo v ambulantnem laboratoriju.
Nativni bris pri katerem majhno količino blata suspendiramo v malo fizioloke raztopine in nato ovrednotimo pod mikroskopom, e daje pomembne informacije: predvsem lahko na ta način enostavno in hitro diagnosticiramo črevesne mikoze (slika 4) vendar občasno na tak način opazimo tudi jajčeca glist ali kokcidije (slika 5).
Slika 3: Okužba s Passalurus ambiguus je lahko tudi vzrok za drisko.
Flotacija, ki se izvaja na enak način kot pri psih in mačkah, je metoda izbora za diagnosticiranje protozojev, nematodov in cestodov. Prav tako mora biti del začetnega pregleda mladih ivali ali na splono novo pridobljenih ivali, tudi če gre za asimptomatske ivali. Le tako lahko odreagiramo pred razvojem klinične bolezni in pogosto preprečimo okubo ostalih ivali.
Pomembno je, da zbirni vzorec vedno pregledamo v treh dneh. Posamezni vzorci so smiselni le, če so rezultati pozitivni, saj se oociste kokcidij izločajo le občasno.
Slika 4: Cyniclomyces guttulatus
Slika 5: Eimeria sp.
POZOR: Nekateri nematodi (npr. Passalurus ambiguus) odlagajo jajčeca v gube sluznice anusa. Teh pogosto ni mogoče odkriti v vzorcu blata, tudi če so v blatu makroskopsko vidni črvi (slika 3). Za odkrivanje Oxyurov je zato priporočljiva dodatna priprava odtisa anusa z lepilnim trakom.
Bakterioloka preiskava je načeloma indicirana za vse hude driske, pa tudi za navidezno terapevtsko odporne driske nizke ali zmerne stopnje. V primeru slednjega je bilo treba v okviru zmonosti hinega laboratorija najprej izključiti vse druge vzroke.
Terapija in profilaksa
Terapija driske vedno temelji na več stebrih:
Po eni strani je treba omeniti terapijo glede na diagnosticirani vzrok: tukaj se uporabljajo antibiotiki, ki so morda potrebni glede na antibiogram, in morebitni potrebni antiparazitiki. Vzročno terapijo pa lahko sestavlja tudi korekcija nepravilne obrabe zob ali zdravljenje bolezni čeljustne kosti in parodonta. V to kategorijo sodi tudi optimizacija nepravilno sestavljenega obroka.
Poleg tega je v večini primerov potrebna simptomatska ali podporna terapija, ki je glede na splono stanje ivali lahko zelo pomembna. Ta vključuje:
- infuzijo
- vitaminske nadomestke (zlasti vitamine skupine B, npr. RodiCare® Vita B)
- probiotike/prebiotike/fekalne suspenzije
- s sočasno timpanijo: zdravila proti timpaniji, metoklopramid
- pri bolečih stanjih: analgetike
- v primeru izgube apetita: prisilno hranjenje (npr. RodiCare® instant)
- pripravke za regeneracijo črevesne sluznice (npr. RodiCare® Dia)
- podporne veterinarske pripravke za zmanjanje slabosti ali za podporo spazmolize (npr. RodiCare® akut)
Infuzije so potrebne vedno, kadar kunec izgubi veliko tekočine skozi črevesje in/ali ne pije dovolj oz. skoraj ne uiva svee, s tekočino bogate hrane.
Vitamin B nadomečamo, da preprečimo deficit, saj se v primeru driske cekotrof ne more več zauiti. Poleg tega je zaradi disbioze običajno mona tudi nezadostna sinteza vitamina B v slepem črevesu.
Probiotiki lahko nudijo nekaj podpore, tudi če vsebujejo le delček bakterijske flore. Ne smemo pozabiti, da večina pripravkov vsebuje sladkor, kar je treba upotevati pri disbiozi, saj bi lahko spodbudil povečano rast Cyniclomyces guttulatus.
Če obstaja monost dajanja suspenzije iztrebkov zdravih ivali za podporo raznolikosti črevesne mikroflore, je treba dati prednost tej metodi. Dodatno ali v blajih oblikah se lahko uporabljajo tudi izključno izdelki s prebiotičnim učinkom; tudi tu je treba dati prednost pripravkom brez sladkorja.
Disbioze, ki so vzročne ali sekundarne pri driski, pogosto povzročijo timpanijo. Predvsem slepo črevo je pogosto močno napolnjeno s plini zaradi fermentacijskih procesov, ki dodatno spremenijo okolje, zato se črevesna flora e bolj spremeni. Po eni strani je treba preprečiti nadaljnje nastajanje plinov, po drugi strani pa lahko učinkovina, kot je metoklopramid, pomaga pri nadaljnjem transportu plinov in hrane v prebavni cevi. Tudi tukaj lahko prebiotiki pomagajo stabilizirati črevesno okolje, dodaten vnos kratkoverinih mačobnih kislin pa prispeva k prehrani in obnovi črevesne sluznice (npr. RodiCare® Dia).
Kunci z drisko, zlasti v povezavi s timpanijo, pogosto trpijo zaradi krčevitih bolečin v trebuhu. Pri tem se je izkazala uporaba metamizola. V manj hudih primerih ali pa za podporo spazmolize, lahko uporabimo dopolnilo, kot je RodiCare® akut. Če pacient e vedno jé hrano sam, pod nobenim pogojem ne sme preiti na dieto 'seno in voda' ali nenadne odmerke suhe hrane. Pomembno, da je prizadeti kunec e naprej hranjen z uravnoteeno prehrano, ki vsebuje vsa pomembna hranila, ter vsebuje surove vlaknine. To pomeni tudi ponudbo visokokakovostnega sena ad libitum. Poleg tega mora obrok vsebovati strukturirano sveo krmo. Če se samostojni vnos krme zmanja, se uporabljajo izdelki za prisilno hranjenje.
Poruena črevesna mikroflora zahteva intenziven napor, da se ponovno stabilizira in regenerira, zato je profilaksa disbioze in s tem tudi driske pri kuncih izjemnega pomena.
Pri tem je na prvem mestu optimalen reim hranjenja, ki pomembno prispeva k odporni črevesni mikroflori, nato pa redni zobozdravniki pregledi ter pregledi blata ob vsakem nakupu novega kunca ali pred vsakim socialnim stikom.
Če upotevamo te pomembne preventivne ukrepe, bodo tevilni vzroki za drisko odpravljeni, prebavne motnje s spremembo konsistence blata pa se bodo pojavljale bistveno manj pogosto.
Prevod originalnega članka: Dr. Barbara Glöckner: Durchfall beim Kaninchen Ursachen, Diagnostik und Therapiemöglichkeiten: eine kurze Zusammenfassung, alfavet Extrablatt | 12.2020 | Kaninchen-Spezial

Literatura
- Beck, W., Pantchev, N. (2013): Praktische Parasito- logie bei Heimtieren, 2. Aufl., Schlütersche, Hannover
- Csokai, J. (2018): Parasitologische Kotuntersuchung bei Kaninchen und Meerschweinchen, Kleintier konkret S2, 29-35
- DVG (Hrsg) (2018): 2. Augsburger Thementage Kleinsäuger: Rund um den Verdauungstrakt, Proceedings, DVG Gießen
- Ewringmann, A. (2016): Leitsymptome beim Kaninchen, 3. Aufl., Enke, Stuttgart
- Hein, J. (2017): Durchfallerkrankungen bei Kleinsäugern, Schlütersche, Hannover
- Hein, J. (2019): Labordiagnostik bei Kleinsäugern, Schlütersche, Hannover
- Meredith, A., Lord, B. (eds) (2014): BSAVA Manual of Rabbit Medicine, Gloucester
- Ritzman, T.K., (ed.) (2014): Gastroenterology; The Veterinary Clinics of North America Exotic Animal Practice, Vol. 17, No. 2, Elsevier, New York
- ook of rabbit medicine,
- 2nd. Ed., Butterworth Heinemann, London