Ste vedeli, da komarji prenaajo zajedalce, ki lahko resno ogrozijo zdravje vaega ljubljenčka?
(08.06.2023) Ne skrbite, sedaj je na voljo sredstvo, ki čiti vaega ljubljenčka skozi celotno sezono komarjev
Dirofilarioza je bolezen, ki se pojavi zaradi okube z eno od vrst zajedalcev iz rodu Dirofilaria, Dirofilaria immitis in Dirofilaria repens, ki jih prenaajo komarji. D.immitis (srčna glista) povzroča srčno-pljučno obliko bolezni, ki lahko vodi do vnetja il, pljuč in srčnega popučanja, D.repens pa podkono obliko bolezni, ki se kae kot vnetje koe in podkoja s podkonimi vozlički. Odrasle gliste D.immitis ivijo v pljučnih arterijah in v desnem delu srca, odrasle gliste D.repens pa se nahajajo v podkonem tkivu in globokih miičnih ovojnicah (fascijah).
Večinoma se okuba z dirofilarijami pojavlja pri psu, lahko pa se pojavi tudi pri mački, dihurju, volku, kojotu, lisici, akalu, divji mački, morskem levu, tjulnu, črnem medvedu, rakunu,... D.immitis se pojavlja povsod po svetu, tako v tropskih področjih kot tudi v področjih z zmerno temperaturo in je endemična (omejena na določeno področje) v nekaterih dravah Evrope, Severne in June Amerike.
D.repens se pojavlja v Evropi, Aziji, redko v Afriki. D.repens ima trenutno v Evropi velik zoonotski potencial, kar pomeni, da se s tem zajedalcem lahko okuijo tudi ljudje in iz različnih delov Evrope poročajo o porastu prisotnosti tega zajedalca. V Evropi se za endemična področja za D.immitis in D.repens tejejo mediteranske drave, vendar se zajedalca, zaradi globalnega segrevanja, večanja tevila komarjev, potovanj z ljubljenčki, irita tudi v drave Centralne in Vzhodne Evrope.
Način okube in razvojni krog D.immitis
Infektivne oblike ličinke (ličinke, ki so sposobne okube), se prenaajo do končnega gostitelja (pes, mačka, volk,...) preko komarjev, ki sluijo kot vmesni gostitelji. Vsaj 70 vrst komarjev je lahko prenaalcev dirofilarij. Okuen komar prenese ličinke na ival med hranjenjem, te pa preko vbodne rane vstopijo v koo, kjer nadaljujejo svoj razvojni krog.
Pri srčno-pljučni obliki dirofilarioze pri psih, ličinke potujejo v podkoje, trebuno votlino in prsno votlino. 70 -120 dni po okubi dozorijo v mlade odrasle gliste in se naselijo v pljučnih arterijah in srcu. Te gliste e naprej dozorevajo in nekje 6 mesecev po okubi, bolj verjetno 7-9 mesecev, odrasle gliste enskega spola (te lahko v psu ivijo do 7 let) postanejo spolno zrele ter pričnejo proizvajati mikrofilarije, ki jih sprostijo v krvni obtok psa.
Te mikrofilarije lahko zauije komar med hranjenjem in jih tako prenese na druge dovzetne ivali, v katerih se razvojni krog zajedalca ponovi. Celoten razvojni krog od okube do razvoja odraslih spolno zrelih glist traja 6-7 mesecev. V srcu okuenega psa je lahko tudi do 250 odraslih glist. Srčne gliste lahko potujejo (bolj pogosto pri mačkah) tudi v centralni ivčni sistem, oko, modnik, potrebunično votlino, telesne arterije, organe trebune votline in podkoje.
Srčno-pljučna oblika dirofilarioze pri mačkah poteka nekoliko drugače kot pri psih, saj so mačke nepopolni gostitelji za srčne gliste. Mačke se s srčno glisto okuijo na enak način kot psi, le da mlade nezrele gliste kmalu po prihodu v pljučne ile umrejo. Te odmrle gliste povzročijo HARD sindrom (Heartworm Associated Respiratory Disease) - bolezen dihal povezana s srčno glisto. V primeru, da gliste dozorijo v odrasle srčne gliste, se v pljučni arteriji in/ali desnem delu srca mačke ponavadi nahajo do največ tri odrasle gliste, ki preivijo največ 2-3 leta. V večini primerov ne pride do razvoja odraslih glist in mačke samoozdravijo.
Način okube in razvojni krog D.repens
Pri podkoni obliki dirofilarioze se psi in mačke okuijo na enak način kot pri srčno-pljučni obliki. Mlade odrasle gliste D.repens pa za razliko od glist D.immitis dozorijo in ivijo v podkoju in globokih miičnih ovojnicah in ne v prsni votlini. Gliste lahko preivijo v psu tudi do 10 let (povprečno 2 do 4 leta). Ta oblika bolezni se kae kot vnetje koe, srbečica, vozlički v podkoju (v vozličku je prisotna odrasla glista), gliste prisotne v očesnih veznicah, velikokrat pa poteka brez vidnih kliničnih znakov.
Pred okubo z D.immitis in D.repens ni varen niti človek
Z D.immitis se občasno lahko okuijo tudi ljudje, vendar ličinke redko dozorijo v odrasle gliste. Ko ličinke prispejo v pljuča, se obdajo z ovojnico in odmrejo, zato le v redkih primerih pride do pojava kliničnih znakov.
Okuba z D.repens se pri ljudeh pogosteje pojavlja kot okuba z D.immitis, okuijo pa se na enak način kot ivali. Okuen ljubljenček je lahko vir okube za vas.
Kako se okuba z dirofilarijami kae pri vaem ljubljenčku
a) Okuba z D.immitis pri psu
- Izguba telesne tee
- Kaelj
- Utrujanje
- Oteeno dihanje (dispnea)
- Modrikasto obarvane sluznice (cianoza)
- Izkaljevanje krvi (hemoptiza)
- Izguba zavesti (sinkopa)
- Rdeče obarvan urin zaradi prisotnosti hemoglobina v urinu kot posledica razpadanja rdečih krvnih celic (hemoglobinurija)
- Znaki desno stranskega srčnega popučanja (slien glasen um na srcu, ascites oz. nabiranje tekočine v trebuni votlini, kaelj, utrujanje,...)
Večinoma psi po več mesecev ali let ne kaejo kliničnih znakov. Pojavijo pa se v primerih prisotnosti velikega tevila odraslih glist v pljučni arteriji in/ali desnem delu srca ter po večjih fizičnih naporih.
b) Okuba z D.immitis pri mački
- Kaljanje
- Oteeno dihanje (dispnea)
- Občasno bruhanje, ki ni povezano s hranjenjem
- Kronična utrujenost (letargija)
- Izguba telesne tee
- Znaki srčnega popučanja
Nekatere mačke nikoli ne razvijejo klinične oblike bolezni, kar pomeni, da ne kaejo kliničnih znakov bolezni. Pri mačkah, pri katerih se bolezen razvije, le-ta ponavadi poteka v dveh stopnjah. V prvi stopnji gliste prispejo v pljučne arterije, kjer v večini primerov odmrejo in povzročijo lokalno vnetje arterij (arteritis). Ta stopnja bolezni je del HARD sindroma, ki povzroči kaelj in oteeno dihanje, kar se lahko zamenja za astmo ali alergijski bronhitis. Druga stopnja se prične, ko gliste, ki uspejo odrasti (te ivijo v pljučni arteriji in/ali desnem delu srca), pričnejo umirati. To privede do vnetja pljučnega tkiva in tromboembolizma (krvni strdek, ki zamai lumen ile). Pojavijo se lahko respiratorni distres, motnje v ravnoteju in gibanju, kolaps, napadi, izkaljevanje krvi in nenadna smrt.
c) Okuba z D.repens pri psu in mački
- Koni vozlički (večinoma neboleči)
- Srbečica
- Okrogla področja brez dlake, zadebelitev koe, potemnitev koe, lučenje koe (predvsem v krinem področju in področju okoli zadnjika)
- Vnetje očesnih veznic (konjuktivitis) zaradi prisotnosti gliste v tkivu veznic (psi)
- Gliste lahko migrirajo tudi telesne votline (redko)
Okuba tako pri psih kot pri mačkah večinoma poteka brez vidnih kliničnih znakov, zato je pogosto spregledana.
d) Okuba z D.immitis pri človeku
Ljudje se redko okuijo z D.immitis. Če pa do okube pride, gliste potujejo do pljuč, kjer odmrejo in tako zaključijo svoj razvojni krog. Posledice so okrogle spremembe na pljučih, ki jih ponavadi naključno najdejo z rentgensko preiskavo.
e) Okuba z D.repens pri človeku
Klinični znaki se razvijejo večinoma pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
- Koni vozlički po različnih delih telesa
- Rdečina
- Srbečica
- V redkih primerih ličinke lahko migrirajo v očesne veznice, bezgavke, trebuno votlino, pljuča, miičnino in duro (zunanja ovojnica osrednjega ivčevja).
Dirofilarije se dokazuje na različne načine
Okubo z D.immitis pri psih se dokazuje s Knottovim testom, s katerim se v krvi iče mikrofilarije (ličinke, ki jih v krvni obtok ivali sprosti odrasla glista) in hitrimi antigenskimi testi, s katerimi se dokazuje antigen odraslih glist enskega spola (s tem testom se potrdi prisotnost odraslih glist). V pomoč pri postavljanju diagnoze sta lahko tudi ultrazvočna in rentgenska diagnostika. Pri mačkah se zaradi drugačnega poteka bolezni za dokazovanje okube uporablja določanje protiteles, antigensko testitanje (ni zanesljivo) in slikovna diagnostika.
D.repens se pri psih in mačkah dokazuje s Knottovim testom, s katerim se v krvi iče mikrofilarije, s citolokim pregledom (pregled celic) bioptov iz spremenjenih delov koe, s histopatolokim pregledom izrezanih vozličkov, v katerih se lahko najde glisto. Tudi tu je lahko v pomoč ultrazvočna diagnostika, s katero se lahko v vozličkih odkrije odrasla glista.
D.immitis in D.repens se lahko dokazuje tudi s PCR metodo, vendar je metoda draga in se je veterinarji v praksi ne posluujejo pogosto.
Okuene ivali potrebujejo zahtevno veterinarsko oskrbo
Zdravljenje bolezni srčne gliste je zelo kompleksno, izzid zdravljenja pa je odvisen od tevila prisotnih odraslih glist v ilah in srcu, ter posledic, ki jih prisotnost teh zajedalcev povzroči na srcu in v pljučih. Za zdravljenje se uporablja več vrst zdravil, včasih pa je potreben tudi kirurki poseg, s katerim se odstrani odrasle srčne gliste iz il in srca. V primerih zelo resnih okub in močno napredovane bolezni lahko kljub zdravljenju pride do smrti. Za mačke, ki se okuijo s srčno glisto in se pri njih razvijejo odrasle gliste, zdravilo, ki bi delovalo na odrasle gliste, ne obstaja, zato je preventiva izrednega pomena.
Zdravljenje podkone oblike dirofilarioze je laje in večinoma uspeno le z dolgotrajno mesečno uporabo določenih zdravil, ki delujejo proti D.repens. Redko je potreben kirurki poseg, s katerim se odstrani kone vozličke v katerih so prisotne gliste.
Obstaja način kako začititi vaega ljubljenčka pred okubo
Bolezen srčne gliste ima lahko zelo hud potek, ki se kljub zdravljenju lahko konča s smrtjo, poleg tega pa okuene ivali predstavljajo vir okube za druge ivali. Infekcijo z dirofilarijami se lahko prepreči z redno uporabo zdravil, ki delujejo profilaktično (preprečujejo monost za okubo), pričetek uporabe in dolina dajanja teh zdravil, pa je odvisna od področja, kjer ivali ivijo in njihovega ivljenskega stila (potujejo z lastniki na endemična področja, ivijo na endemičnih področjih). V topljeih krajih (npr. Juna Evropa in druga področja z vijimi celoletnimi temperaturami), kjer so komarji aktivni celo leto, se priporoča celoletna začita, v krajih z zmerno temperaturo (Centralna, Vzhodna, Severna Evropa,...), pa v obdobju aktivnosti komarjev, nekje od marca do konca oktobra. Na voljo je veliko učinkovitih proizvodov, ki se dajejo mesečno ali pa se dajejo le v enkratnem odmerku, ki čiti vaega ljubljenčka skozi celotno sezono komarjev.
Začitite svojega ljubljenčka in se posvetujte s svojim izbranim veterinarjem glede začite, ki najbolj ustreza vaemu ljubljenčku in vam.