Pomoč pri vnetju zunanjega sluhovoda psa
(11.03.2021) Eden najpogostejih vzrokov obiska veterinarja je vnetje zunanjega sluhovoda. Izbira primernega čistila in zdravila za uesa sta tako temeljnega pomena.
Redno čičenje uesnega kanala lahko pomaga psom, predvsem pasmam, ki, ki so podvrene uesnim vnetjem. Psi, kot so beagle, koker panjeli in ostali panjeli, imajo poveena uesa in s tem večjo monost za vnetje, saj je zračenje sluhovoda zmanjano. Za vnetja ues so dovzetni tudi labradorci, arpeji in buldogi.
Namen čičenja je odstraniti vse kar lahko zamai uesni kanal in povzroči vnetje. Čičenje je koristno tudi v primeru vnetij: uesni kanal je smiselno očistiti preden uporabite zdravila (antibiotiki, sredstva proti glivicam, protivnetna zdravila), ki jih je predpisal veterinar.
Sluhovode je potrebno čistiti z veterinarskimi sredstvi, potrebno je upotevati nasvet veterinarja.
Otitis eksterna je vnetje zunanjega sluhovoda in konice uhlja. Vnetje je lahko akutno ali kronično, če ponavljajoč otitis traja 3 mesece ali več. Spremembe, ki jih opazimo pri vnetju zunanjega sluhovoda so hiperplazija, dilatacija in hiperkeratoza. Posledica sprememb je povečano izločanje cerumna, ki povečuje vlanost in pH zunanjega sluhovoda, kar lahko privede do sekundarnih infekcij.
V vnetih sluhovodih najpogosteje najdemo bakterije Staphylococcus spp. Ostale bakterije, ki so povezane z vnetjem zunanjega sluhovoda pri psih so: Pseudomonas, Proteus, Enterococcus, Streptococcus in Corynebacterium. Bakterije kot so Stapylococcus in Pseudomonas lahko ustvarijo biofilm, ki pogosto povzroči ponavljajočo infekcijo, ki kljub zdravljenju ne izgine. Da bi bila terapija z antibiotiki uspena, je potrebno biofilm odstraniti. Kvasovka Malassezia je tudi zelo pogosta pri vnetju zunanjega sluhovoda.
Akutno in nekomplicirano vnetje zunanjega sluhovoda se pogosto zdravi uspeno, medtem ko kroničen in ponavljajoč otitis predstavlja večji izziv. Ponavljajoč otitis eksterna lahko povzroči sekundarne spremembe v sluhovodu. Hude pokodbe lez, fibroza, stenoza in kalcifikacija v uesnem kanalu povzročajo bolečino pri psu ter vodijo v razvoj kroničnega otitisa, nato pa tudi v komplicirane bolezni ues.
Lastnike psov je potrebno pravilno podučiti o bolezni in pomembnosti kontrolnih pregledov, saj lahko na ta način preprečimo huda vnetja sluhovodov.
DIAGNOZA IN VZROKI
Otitis eksterna je zelo pogost pri psih in se lahko pojavi v enem ali v obeh uesih. Diagnozo se postavi s palpacijo uesa, otoskopskim pregledom in citoloko preiskavo. Spremembe, ki jih lahko opazimo na konici uhlja so alopecija, odrgnine, kraste, eritem in hiperpigmentacija. Na zunanjem sluhovodu je lahko prisotna hiperemija in ulceracije. Lahko je oteen dostop do bobniča. Citoloka preiskava vsebine uesa ob kontrolnih pregledih je zelo pomembna, saj pomaga pri spremljanju odgovora na zdravljenje.
Primarni faktorji vnetja zunanjega sluhovoda pri psih so uesne garje, alergija na hrano, atopijski dermatitis, endokriniloke bolezni (hipotireoidizem), uesna neoplazija in tujki.
K vnetju zunanjega sluhovoda so nagnjeni psi, ki imajo veliko dlak v uesih in uesa z ozkim sluhovodom. Vzrok vnetja je lahko tudi povečano izločanje uesnega masla ali prepogosto čičenje ues. Na vnetje lahko vpliva tudi zunanja temperatura in vlanost.
ZDRAVLJENJE
Učinkovito zdravljenje vnetja zunanjega sluhovoda je zelo pomembno, saj je na eni strani potrebno pozdraviti vnetje, na drugi pa ugotoviti vzrok samega nastanka vnetja. Čeprav so v nekaterih primerih potrebna tudi sistemska protivnetna in protimikrobna zdravila, je topikalna terapija osnovnega pomena. Kadar je prisotna močna bolečina in oteklina, nekateri za kratek čas uporabljajo tudi glukokortikoide. Glukokortikoidi lahko zmanjajo oteklino do te mere, da s čistilom laje pridemo v notranjost uesa. Pomagajo tudi prekiniti nastajanje biofilma, ki je odgovoren za nastanek kroničnih sprememb v uesu.
Čičenje sluhovoda pred uporabo topikalne terapije je izrednega pomena, saj s čičenjem zmanjamo cerumen, terapija pa je na ta način bolj učinkovita. Čičenje pomaga pri »razbitju« biofilma, ki čiti nekatere bakterije. Med zdravljenjem je zelo pomembno redno spremljanje pacienta in kontrolni citoloki pregledi.
Več informacij o Virbac izdelkih za nego ues in koe si lahko preberete na spletni strani: www.vi-mi.si
[email protected]
mag. Tatjana Kumer, dr.vet.med.: 031 651 482
Maruka Ratkai, dr.vet.med.: 041 765 998
Nina Horvat Rusjakov, dr.vet.med.: 01 250 91 18
Medical Intertrade d.o.o., Brodiče 12, Trzin