Napake pri čičenju in razkuevanju objektov za ivali
(20.08.2013) Napake pri čičenju in razkuevanju nam povzročajo kodo. Z neučinkovitimi postopki in /ali proizvodi zgubljamo čas in denar. Nepravilno opravljeno čičenje in razkuevanje pomeni tudi večjo verjetnost za pojav bolezni in slabe rezultate reje.
Katere so najpogosteje napake, ki jih delamo?
Najpogosteja napaka je slabo, netemeljito čičenje! V Sloveniji se e vedno veliko več pozornosti posveča razkuevanju. Pozabljamo pa na čičenje, ki je vedno prvi korak. Čičenje nam sicer vzame veliko več časa od razkuevanja, vendar brez dobrega čičenja ni učinkovitega razkuevanja!
Prvi korak pri čičenju je odstranitev premične opreme iz prostorov. Temu sledi odstranjevanje vsega organskega materiala. Ostanki organskega materiala v hlevu pomenijo, da smo v njem pustili tudi mikroorganizme, parazite
in da bomo imeli z njimi teave v naslednjem turnusu.
Po monosti po odstranitvi organskega materiala objekte in opremo namakamo- najučinkoviteja je uporaba pripomočkov za zalivanje vrta. Namakanje nam olaja kasneje glavno čičenje. Pomislite na posodo, na kateri so zasueni ostanki hrane- npr. čokolina, pudinga
Brez namakanja te umazanije v vodi bomo za pranje te posode porabili ogromno časa, rezultat pa je vpraljiv. Namakanju sledi čičenje s penečim čistilom (Biogel, Kenosan). A si predstavljate pranje posode brez praka?
Vsem je jasno, da brez uporabe čistil iz posode ne bomo odstranili mastnih madeev in da bomo porabili veliko več časa za drgnjenje s krpico. V hlevu je podobno: v iztrebkih so tudi mačobe, na opremi in objektih se ustvari t.i. biofilm- tanka plast mačob in beljakovin, v kateri se skrivajo tudi mikroorganizmi, jajčeca parazitov
To plast lahko učinkovito odstranimo le z uporabo čistil! Če se nam danes zdi uporaba čistil v hlevu neobičajna, se nam bo v nekaj letih zdelo neobičajno, če za pranje ne bomo uporabljali čistil.
Čistilo na opremi in stenah pustimo dobre pol ure, da razmehča umazanijo in biofilm, nato pa ga speremo s curkom vode pod visokim pritiskom. Več pozornosti posvetimo delom hleva, ki jih je teje očistiti, npr. jakom, kotom, krmilnikom, razpokam
Ta področja so pogosto vir infekcije. Velik vpliv na uspenost čičenja imajo uporabljeni materiali, zasnova hlevov in dobro vzdrevanje objektov. Idealno je, če lahko čim enostavneje iz hlevov odstranimo čim več opreme, stene pa so pralne in brez razpok.
Pravilna uporaba čistil nam bo:
- prihranila veliko časa pri čičenju,
- zniala porabo vode za čičenje,
- zmanjala teave z driskami in drugimi boleznimi, zlasti v prasiliču in pitaliču.
Zadnji korak čičenja je spiranje. Spiramo z velikim pretokom vode in pod nizkim pritiskom. Tako preprečimo rekontaminacijo povrin, ki je druga najpogosteja napaka priprave hlevov.
Do rekontaminacije lahko pride v vseh fazah: e med čičenjem (če nam umazanija frči po hlevu) pa vse do ponovne naselitve ivali. Prostore pogosto rekontaminiramo z neoprano in nerazkueno opremo, ki jo nosimo nazaj v hlev. Hkrati s čičenjem hleva torej čistimo tudi opremo, ki smo jo odstranili.
Manje dela opreme najučinkoviteje čistimo tako, da jih namakamo v raztopini s čistilom, nato pa jo razkuimo z namakanjem v razkuilu. Hlev lahko rekontaminiramo tudi z umazanimi kornji ali kolesi vozil. Hlev nam lahko rekontaminirajo tudi ptiči, glodavci, mačke
Do rekontaminacije lahko pride z vodo, ki teče skozi neočičen in nerazkuen napajalni sistem- tega vedno očistimo in razkuimo preden čistimo objekt (uporabimo specialno čistilo in razkuilo CID 2000).
Uporaba čistil nam olaja čičenje, znia porabo vode, časa in energije. Omogoči nam dobro pripravo hleva na razkuevanje. Učinkovite reje ni brez učinkovitega čičenja in razkuevanja. Način in postopek čičenja vpliva na rejske rezultate, olaja delo rejcu in znia stroke proizvodnje.
Črtomir Praprotnik, dr.vet.med.